Beautify docbook files

109 files changed, 2726 insertions, 14370 deletions

diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/about.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/about.docbook
index 0d0d8668f3d..accaf777cf3 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/about.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/about.docbook
@@ -5,64 +5,34 @@
 -->
  
 <chapter id="about">
-<title
->O tem <acronym
->FAQ</acronym
-></title>
+<title>O tem <acronym>FAQ</acronym></title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj lahko počnem s tem <acronym
->FAQ</acronym
->?</para>
+<para>Kaj lahko počnem s tem <acronym>FAQ</acronym>?</para>
 </question>
 
 <answer>
 
-<para
->Najprej nam pošljite vse napake, ki jih morebiti najdete. Prav tako bomo znali ceniti vsak predlog, ki ga morda imate. Še več, za vse, kar je po vašem mnenju nejasno nam po možnosti pošljite predlog, za katerega mislite, da bi bil jasnejša rešitev. Naš e-poštni naslov je <email
->kde-doc-english@kde.org</email
->. </para>
+<para>Najprej nam pošljite vse napake, ki jih morebiti najdete. Prav tako bomo znali ceniti vsak predlog, ki ga morda imate. Še več, za vse, kar je po vašem mnenju nejasno nam po možnosti pošljite predlog, za katerega mislite, da bi bil jasnejša rešitev. Naš e-poštni naslov je <email>kde-doc-english@kde.org</email>. </para>
 
-<para
->Dalje nam pošljite vaše rešitve tistih pogosto zastavljanih vprašanj, ki še niso v tem <acronym
->FAQ</acronym
->. Uvrstili jih bomo takoj, ko bo to mogoče.</para>
+<para>Dalje nam pošljite vaše rešitve tistih pogosto zastavljanih vprašanj, ki še niso v tem <acronym>FAQ</acronym>. Uvrstili jih bomo takoj, ko bo to mogoče.</para>
 
-<para
->Na koncu pa še nasvet: poslužite se tega <acronym
->FAQ</acronym
->. Preberite ga (tako <acronym
->FAQ</acronym
-> kakor tudi drugo ustrezno dokumentacijo), preden zastavite vprašanje na mnogih poštnih seznamih in novičarskih skupinah &kde;.</para>
+<para>Na koncu pa še nasvet: poslužite se tega <acronym>FAQ</acronym>. Preberite ga (tako <acronym>FAQ</acronym> kakor tudi drugo ustrezno dokumentacijo), preden zastavite vprašanje na mnogih poštnih seznamih in novičarskih skupinah &kde;.</para>
 
-<note
-><para
-> Morda razmišljate, da bi postali vzdrževalec <acronym
->FAQ</acronym
->. V tem primeru se obrnite na <xref linkend="FAQ-maintainer-HOWTO"/> za več informacij. </para
-></note>
+<note><para> Morda razmišljate, da bi postali vzdrževalec <acronym>FAQ</acronym>. V tem primeru se obrnite na <xref linkend="FAQ-maintainer-HOWTO"/> za več informacij. </para></note>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="FAQ-maintainer-HOWTO">
-<para
->Kako postanem vzdrževalec <acronym
->FAQ</acronym
->?</para>
+<para>Kako postanem vzdrževalec <acronym>FAQ</acronym>?</para>
 </question>
 
 <answer>
-<para
->Pravzaprav je zelo lahko postati vzdrževalec <acronym
->FAQ</acronym
->, mi pa tudi vedno rabimo svežo kri :-) Pošljite nam le vaš e-poštni naslov na <email
->kde-doc-english@kde.org</email
->. </para>
+<para>Pravzaprav je zelo lahko postati vzdrževalec <acronym>FAQ</acronym>, mi pa tudi vedno rabimo svežo kri :-) Pošljite nam le vaš e-poštni naslov na <email>kde-doc-english@kde.org</email>. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/configtde.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/configtde.docbook
index d05689a7ce8..13903606e75 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/configtde.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/configtde.docbook
@@ -3,262 +3,99 @@
 <!DOCTYPE chapter PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd">
 	--> 
 <chapter id="configure">
-<title
->Nastavitev &kde;</title>
+<title>Nastavitev &kde;</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako nastavim jezik, ki ga uporablja &kde;?</para>
+<para>Kako nastavim jezik, ki ga uporablja &kde;?</para>
 </question>
 
 <answer>
-<para
->Obstajata dva načina prilagoditve jezika, ki ga &kde; uporablja za izpis sporočil:</para>
+<para>Obstajata dva načina prilagoditve jezika, ki ga &kde; uporablja za izpis sporočil:</para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-><term
->Z uporabo <application
->Nadzornega središča &kde;</application
-></term
-> <listitem
-><para
->Poženite <application
->Nadzorno središče &kde;</application
-> in izberite <guimenu
->Personalization</guimenu
->, ki mu naj sledi <guimenuitem
->Country and Language</guimenuitem
->. Tu lahko lahko izberete vaš jezik in lokacijo. Če &kde; ne uspe najti prevoda v prvem izbranem jeziku, bo uporabil privzet jezik. Običajno je privzeta (ameriška) angleščina.</para
-> <note
-><para
->Uporaba <application
->Nadzornega središča &kde;</application
-> je priporočljiv način izbire jezika v &kde;.</para
-></note
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-><term
->Uporaba spremenljivke <envar
->LANG</envar
-></term
-> <listitem
-><para
->Druga metoda uporablja običajno nastavitev locale na vašem sistemu. Da spremenite jezik, preprosto ustrezno nastavite spremenljivko <envar
->LANG</envar
->. Če je na primer vaša lupina <application
->bash</application
->, izvedite <userinput
-><command
->export</command
-> <envar
->LANG=sl_SI</envar
-></userinput
-> (morda je dovolj le sl), da nastavite slovenščino kot jezik, ki se uporablja.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry><term>Z uporabo <application>Nadzornega središča &kde;</application></term> <listitem><para>Poženite <application>Nadzorno središče &kde;</application> in izberite <guimenu>Personalization</guimenu>, ki mu naj sledi <guimenuitem>Country and Language</guimenuitem>. Tu lahko lahko izberete vaš jezik in lokacijo. Če &kde; ne uspe najti prevoda v prvem izbranem jeziku, bo uporabil privzet jezik. Običajno je privzeta (ameriška) angleščina.</para> <note><para>Uporaba <application>Nadzornega središča &kde;</application> je priporočljiv način izbire jezika v &kde;.</para></note></listitem> </varlistentry> <varlistentry><term>Uporaba spremenljivke <envar>LANG</envar></term> <listitem><para>Druga metoda uporablja običajno nastavitev locale na vašem sistemu. Da spremenite jezik, preprosto ustrezno nastavite spremenljivko <envar>LANG</envar>. Če je na primer vaša lupina <application>bash</application>, izvedite <userinput><command>export</command> <envar>LANG=sl_SI</envar></userinput> (morda je dovolj le sl), da nastavite slovenščino kot jezik, ki se uporablja.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Obstaja stikalo za preklop mednarodnih tipkovnic za &kde;?</para>
+<para>Obstaja stikalo za preklop mednarodnih tipkovnic za &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
-> Da, lahko ga prikrojite z uporabo pogovornega okna <application
->Nadzorno središče &kde;</application
-> <guimenu
->Strojni dodatki</guimenu
-> <guimenuitem
->Tipkovnica</guimenuitem
-> <guimenuitem
->Razpored</guimenuitem
-> configuration dialog. </para>
+<para> Da, lahko ga prikrojite z uporabo pogovornega okna <application>Nadzorno središče &kde;</application> <guimenu>Strojni dodatki</guimenu> <guimenuitem>Tipkovnica</guimenuitem> <guimenuitem>Razpored</guimenuitem> configuration dialog. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako zamenjam običajen tekstni prijavni zaslon s prijavnim zaslonom &kde;?</para>
+<para>Kako zamenjam običajen tekstni prijavni zaslon s prijavnim zaslonom &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Najprej morate zamenjati <quote
->xdm runlevel</quote
-> (runlevel 5 na sistemih &RedHat;, 3 na &SuSE;), tako da uredite datoteko <filename
->/etc/inittab</filename
->. V datoteki bi morala biti vrstica, ki prav <userinput
->id:3:initdefault:</userinput
->. Spremenite jo v <userinput
->id:5:initdefault:</userinput
->. Sedaj na koncu vrstice zakomentirajte naslednjo vrstico: <literal
->x:5:respawn:/usr/bin/X11/xdm -nodaemon</literal
-> in jo nadomestite z <userinput
->x:5:respawn:<replaceable
->/opt/kde/</replaceable
->bin/tdm -nodaemon</userinput
->. <note
-><para
->Lokacija &tdm; je lahko na vašem sistemu nekoliko drugačna.</para
-></note
-></para>
-<para
->Da spremembe uveljavite takoj, vtipkajte v ukazno vrstico <command
->init 5</command
-> (za sisteme &RedHat;). <caution
-><para
->Uporabiti grafično prijavo, ne da bi prej preverili, ali dela, je tvegano početje. Če ne bo delovala, se boste zelo namučili, preden se vrnete...</para
-></caution
-></para>
+<para>Najprej morate zamenjati <quote>xdm runlevel</quote> (runlevel 5 na sistemih &RedHat;, 3 na &SuSE;), tako da uredite datoteko <filename>/etc/inittab</filename>. V datoteki bi morala biti vrstica, ki prav <userinput>id:3:initdefault:</userinput>. Spremenite jo v <userinput>id:5:initdefault:</userinput>. Sedaj na koncu vrstice zakomentirajte naslednjo vrstico: <literal>x:5:respawn:/usr/bin/X11/xdm -nodaemon</literal> in jo nadomestite z <userinput>x:5:respawn:<replaceable>/opt/kde/</replaceable>bin/tdm -nodaemon</userinput>. <note><para>Lokacija &tdm; je lahko na vašem sistemu nekoliko drugačna.</para></note></para>
+<para>Da spremembe uveljavite takoj, vtipkajte v ukazno vrstico <command>init 5</command> (za sisteme &RedHat;). <caution><para>Uporabiti grafično prijavo, ne da bi prej preverili, ali dela, je tvegano početje. Če ne bo delovala, se boste zelo namučili, preden se vrnete...</para></caution></para>
 </answer>
 <answer>
-<para
-> Za FreeBSD morate urediti datoteko <filename
->/etc/ttys</filename
-> in spremeniti eno izmed vrstic, ki je videti približno tako <programlisting
->ttyv8   "/usr/X11R6/bin/xdm -nodaemon"  xterm   off secure</programlisting
-> v nekaj takšnega <userinput
->ttyv8 "/usr/local/bin/tdm -nodaemon" xterm off secure</userinput
->.</para>
+<para> Za FreeBSD morate urediti datoteko <filename>/etc/ttys</filename> in spremeniti eno izmed vrstic, ki je videti približno tako <programlisting>ttyv8   "/usr/X11R6/bin/xdm -nodaemon"  xterm   off secure</programlisting> v nekaj takšnega <userinput>ttyv8 "/usr/local/bin/tdm -nodaemon" xterm off secure</userinput>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
 
-<para
->Rad bi kliknil na &LGM; kjerkoli na namizju in bi se mi prikazal menu <guimenu
->K</guimenu
->.</para>
+<para>Rad bi kliknil na &LGM; kjerkoli na namizju in bi se mi prikazal menu <guimenu>K</guimenu>.</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Odprite <application
->Nadzorno središče &kde;</application
-> in izberite <menuchoice
-><guisubmenu
->Videz in  občutek</guisubmenu
-><guisubmenu
->Namizje</guisubmenu
-></menuchoice
->. Sedaj lahko izberete obnašanje klikov miške na namizju. Da se ob enem samem kliku &LGM; odpre menu <guimenu
->K</guimenu
-> spremenite vnos označen z <guilabel
->Levi gumb</guilabel
-> v recimo <guilabel
->Menu s programi</guilabel
->.</para>
+<para>Odprite <application>Nadzorno središče &kde;</application> in izberite <menuchoice><guisubmenu>Videz in  občutek</guisubmenu><guisubmenu>Namizje</guisubmenu></menuchoice>. Sedaj lahko izberete obnašanje klikov miške na namizju. Da se ob enem samem kliku &LGM; odpre menu <guimenu>K</guimenu> spremenite vnos označen z <guilabel>Levi gumb</guilabel> v recimo <guilabel>Menu s programi</guilabel>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kje najdem podatke, ki se nanašajo na &kde; teme?</para>
+<para>Kje najdem podatke, ki se nanašajo na &kde; teme?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Oglejte si <ulink url="http://kde.themes.org/"
->http://kde.themes.org/</ulink
-> ali pa <ulink url="http://www.kde-look.org"
->http://www.kde-look.org</ulink
->.</para>
+<para>Oglejte si <ulink url="http://kde.themes.org/">http://kde.themes.org/</ulink> ali pa <ulink url="http://www.kde-look.org">http://www.kde-look.org</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako spremenim zvrsti &MIME;?</para>
+<para>Kako spremenim zvrsti &MIME;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Če uporabljate &konqueror;, pa je postopek nekoliko drugačen: najprej odprite &konqueror;jevo okno in izberite <menuchoice
-><guimenu
->Uredi</guimenu
-><guimenuitem
->Vrsto datotek</guimenuitem
-></menuchoice
->. Poiščite zvrst, ki jo želite spremeniti (&npr; text/english ali image/gif), kliknite z &DGM;, izberite <guilabel
->Splošno</guilabel
-> in postavite vrstni red programov kakor želite.</para>
+<para>Če uporabljate &konqueror;, pa je postopek nekoliko drugačen: najprej odprite &konqueror;jevo okno in izberite <menuchoice><guimenu>Uredi</guimenu><guimenuitem>Vrsto datotek</guimenuitem></menuchoice>. Poiščite zvrst, ki jo želite spremeniti (&npr; text/english ali image/gif), kliknite z &DGM;, izberite <guilabel>Splošno</guilabel> in postavite vrstni red programov kakor želite.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->&kde; (&tdm;) ne prebere mojega <filename
->.bash_profile</filename
->!</para>
+<para>&kde; (&tdm;) ne prebere mojega <filename>.bash_profile</filename>!</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Upravljalnika prijave <application
->xdm</application
-> in &tdm; ne poganjata prijavne lupine, tako da <filename
->.profile</filename
->, <filename
->.bash_profile</filename
->, <abbrev
->itd.</abbrev
-> niso pregledani. Ko se uporabnik prijavi, <application
->xdm</application
-> kot root požene <command
->Xstartup</command
-> in nato <command
->Xsession</command
-> kot uporabnik. Tako je običajen postopek dodajanje stavkov v <filename
->Xsession</filename
->, da se vaš profil izvede. Prosim uredite vaši datoteki <filename
->Xsession</filename
-> in <filename
->.xsession</filename
->.</para>
+<para>Upravljalnika prijave <application>xdm</application> in &tdm; ne poganjata prijavne lupine, tako da <filename>.profile</filename>, <filename>.bash_profile</filename>, <abbrev>itd.</abbrev> niso pregledani. Ko se uporabnik prijavi, <application>xdm</application> kot root požene <command>Xstartup</command> in nato <command>Xsession</command> kot uporabnik. Tako je običajen postopek dodajanje stavkov v <filename>Xsession</filename>, da se vaš profil izvede. Prosim uredite vaši datoteki <filename>Xsession</filename> in <filename>.xsession</filename>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko v &kde; uporabim pisave &TrueType;?</para>
+<para>Kako lahko v &kde; uporabim pisave &TrueType;?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Namestiti morate podporo za pisave &TrueType; v &X-Windows;. Pisave iščite na strani <ulink url="http://x.themes.org/"
->x.themes.org</ulink
->, več o strežnikih za pisave pa najdete na strani <ulink url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/"
->xfsft: Podpora pisavam &TrueType; v X11</ulink
-> ali <ulink url="http://X-TT.dsl.gr.jp/"
->domači strani projekta strežnika X-&TrueType;</ulink
->.</para>
+<para>Namestiti morate podporo za pisave &TrueType; v &X-Windows;. Pisave iščite na strani <ulink url="http://x.themes.org/">x.themes.org</ulink>, več o strežnikih za pisave pa najdete na strani <ulink url="http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/">xfsft: Podpora pisavam &TrueType; v X11</ulink> ali <ulink url="http://X-TT.dsl.gr.jp/">domači strani projekta strežnika X-&TrueType;</ulink>.</para>
 
-<para
->Če imate kup pisav &TrueType; iz &Microsoft; &Windows; uredite <filename
->XF86Config</filename
-> datoteko, da dobite pisave iz ustreznega imenika. Nato povejte &kde;, da naj uporabi te nove pisave, s pomočjo pripomočka za nadzor pisav.</para>
+<para>Če imate kup pisav &TrueType; iz &Microsoft; &Windows; uredite <filename>XF86Config</filename> datoteko, da dobite pisave iz ustreznega imenika. Nato povejte &kde;, da naj uporabi te nove pisave, s pomočjo pripomočka za nadzor pisav.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je v &kde; možno vnesti, prikazati in delati s simbolom za Evro?</para>
+<para>Je v &kde; možno vnesti, prikazati in delati s simbolom za Evro?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da in ne. Podrobnosti najdete tu: <ulink url="http://www.koffice.org/kword/euro/.phtml"
->http://www.koffice.org/kword/euro/.phtml</ulink
->.</para>
+<para>Da in ne. Podrobnosti najdete tu: <ulink url="http://www.koffice.org/kword/euro/.phtml">http://www.koffice.org/kword/euro/.phtml</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/contrib.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/contrib.docbook
index 80349e74d09..b074e33883c 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/contrib.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/contrib.docbook
@@ -6,241 +6,83 @@
 
 
 <chapter id="contribute">
-<title
->Prispevanje</title>
+<title>Prispevanje</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko kaj prispevam k &kde;?</para>
+<para>Kako lahko kaj prispevam k &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&kde; je prosta programska oprema, ki živi od prostovoljnih prispevkov. Vsakogar opogumljamo, naj prispeva k &kde;. Dobrodošli so tudi ne-programerji. Pomagate lahko na veliko načinov, da izboljšate &kde;:</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Testirajte programsko opremo.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Pošljite poročila o hroščih. Za več informacij o tem si poglejte <link linkend="bug-report"
->Kako posredujem sporočilo o hrošču?</link
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Spišite dokumentacijo ali datoteke s pomočjo. Nekaj podatkov lahko dobite, če obiščete <ulink url="http://i18n.kde.org/doc/"
->&kde; Editorial Team Home Page</ulink
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Prevedite programe, dokumentacijo in datoteke s pomočjo. Za več informacij o tem morete obiskati <ulink url="http://i18n.kde.org"
->The &kde; Translators' and Documenters' Web Site</ulink
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Narišite lepe ikone ali sestavite zvočne efekte. Obiščete lahko <ulink url="http://www.kde.org/artist/index.html"
->&kde; artists page</ulink
->, kjer boste izvedeli več.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Pišite članke in knjige o &kde;. Če želite razširjati glas o &kde;, preprosto pošljite e-sporočilo na <email
->kde-pr@kde.org</email
->. Tako boste stopili v stik z ostalimi prostovoljci za stike &kde; z javnostjo.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Programirajte nove &kde; programe. Prosim poglejte v <xref linkend="programming"/> za več informacij.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-> Seveda pa so dobrodošli tudi sponzorji. :-)</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-<para
->Če se želite vključiti v razvoj, je na voljo več lokacij, kjer lahko najdete več podatkov. Prvi korak je prijava na nekatere izmed <ulink url="http://www.kde.org/mailinglists.html"
->poštnih seznamov</ulink
->. Kmalu boste opazili kaj, kar se da popraviti ali dodati.</para>
+<para>&kde; je prosta programska oprema, ki živi od prostovoljnih prispevkov. Vsakogar opogumljamo, naj prispeva k &kde;. Dobrodošli so tudi ne-programerji. Pomagate lahko na veliko načinov, da izboljšate &kde;:</para>
+<itemizedlist> <listitem><para>Testirajte programsko opremo.</para></listitem> <listitem><para>Pošljite poročila o hroščih. Za več informacij o tem si poglejte <link linkend="bug-report">Kako posredujem sporočilo o hrošču?</link>.</para></listitem> <listitem><para>Spišite dokumentacijo ali datoteke s pomočjo. Nekaj podatkov lahko dobite, če obiščete <ulink url="http://i18n.kde.org/doc/">&kde; Editorial Team Home Page</ulink>.</para></listitem> <listitem><para>Prevedite programe, dokumentacijo in datoteke s pomočjo. Za več informacij o tem morete obiskati <ulink url="http://i18n.kde.org">The &kde; Translators' and Documenters' Web Site</ulink>.</para></listitem> <listitem><para>Narišite lepe ikone ali sestavite zvočne efekte. Obiščete lahko <ulink url="http://www.kde.org/artist/index.html">&kde; artists page</ulink>, kjer boste izvedeli več.</para></listitem> <listitem><para>Pišite članke in knjige o &kde;. Če želite razširjati glas o &kde;, preprosto pošljite e-sporočilo na <email>kde-pr@kde.org</email>. Tako boste stopili v stik z ostalimi prostovoljci za stike &kde; z javnostjo.</para></listitem> <listitem><para>Programirajte nove &kde; programe. Prosim poglejte v <xref linkend="programming"/> za več informacij.</para></listitem> <listitem><para> Seveda pa so dobrodošli tudi sponzorji. :-)</para></listitem> </itemizedlist>
+<para>Če se želite vključiti v razvoj, je na voljo več lokacij, kjer lahko najdete več podatkov. Prvi korak je prijava na nekatere izmed <ulink url="http://www.kde.org/mailinglists.html">poštnih seznamov</ulink>. Kmalu boste opazili kaj, kar se da popraviti ali dodati.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="bug-report">
-<para
->Kako posredujem sporočilo o hrošču?</para>
+<para>Kako posredujem sporočilo o hrošču?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Na <ulink url="http://bugs.kde.org"
->http://bugs.kde.org</ulink
-> je na voljo samodejni sistem spremljanja hroščev. Sistem vključuje čarovnika za posredovanje novih in seznam vseh znanih hroščev.</para>
-<para
->Najlažji način posredovanja poročila o hrošču je izbira <menuchoice
-><guimenu
->Pomoč</guimenu
-><guimenuitem
->Poročaj o hrošču...</guimenuitem
-></menuchoice
-></para>
+<para>Na <ulink url="http://bugs.kde.org">http://bugs.kde.org</ulink> je na voljo samodejni sistem spremljanja hroščev. Sistem vključuje čarovnika za posredovanje novih in seznam vseh znanih hroščev.</para>
+<para>Najlažji način posredovanja poročila o hrošču je izbira <menuchoice><guimenu>Pomoč</guimenu><guimenuitem>Poročaj o hrošču...</guimenuitem></menuchoice></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="programming">
-<para
->Želim programirati za &kde;. Kaj naj storim najprej?</para>
+<para>Želim programirati za &kde;. Kaj naj storim najprej?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Vsakogar opogumljamo, da se naj loti razvoja programov za &kde;. Kaj morate storiti, je močno odvisno od vaših izkušenj, &npr; ali ste se že naučili programirati v C++ ali pa imate morda izkušnje z zbirko orodij &Qt; in tako naprej.</para>
-<para
->Da "padete" v programiranje &kde;, boste rabili nekaj osnovnih orodij: <application
->automake</application
->, <application
->autoconf</application
-> in <application
->egcs</application
->. Poglejte v <ulink url="http://developer.kde.org/"
->http://developer.kde.org/</ulink
->, kjer najdete uporabne nasvete.</para>
-<para
->Še en odličen način za učenje programiranja &kde; so &Qt; online tutorials. Ti so nameščeni skupaj z &Qt;. Da si jih ogledate odprite v &konqueror; <filename
->$<envar
->QTDIR</envar
->/html/index.html</filename
-> Qt online tutorials lahko najdete pod "Using Qt". Izvorno kodo za vsako lekcijo lahko najdete v imeniku <filename class="directory"
->$<envar
->QTDIR</envar
->/tutorial</filename
->.</para>
-<para
->Eno stvar pa bi moral vedeti vsakdo, ki se zanima za programiranje za &kde;: <emphasis
->vpišite se v poštni seznam razvijalcev</emphasis
->. Za vpis morate poslati e-sporočilo na <ulink url="mailto:kde-devel-request@kde.org"
->kde-devel-request@kde.org</ulink
-> s predmetom sporočila <userinput
->subscribe <replaceable
->vaš_email_naslov</replaceable
-></userinput
->. <important
-><para
->Prosim preberite skrbno <link linkend="subscribe"
->Kako se prijavim/odjavim s teh seznamov</link
->. Vse kar je omenjeno tam, velja tudi za razvojni seznam.</para
-></important
-></para>
+<para>Vsakogar opogumljamo, da se naj loti razvoja programov za &kde;. Kaj morate storiti, je močno odvisno od vaših izkušenj, &npr; ali ste se že naučili programirati v C++ ali pa imate morda izkušnje z zbirko orodij &Qt; in tako naprej.</para>
+<para>Da "padete" v programiranje &kde;, boste rabili nekaj osnovnih orodij: <application>automake</application>, <application>autoconf</application> in <application>egcs</application>. Poglejte v <ulink url="http://developer.kde.org/">http://developer.kde.org/</ulink>, kjer najdete uporabne nasvete.</para>
+<para>Še en odličen način za učenje programiranja &kde; so &Qt; online tutorials. Ti so nameščeni skupaj z &Qt;. Da si jih ogledate odprite v &konqueror; <filename>$<envar>QTDIR</envar>/html/index.html</filename> Qt online tutorials lahko najdete pod "Using Qt". Izvorno kodo za vsako lekcijo lahko najdete v imeniku <filename class="directory">$<envar>QTDIR</envar>/tutorial</filename>.</para>
+<para>Eno stvar pa bi moral vedeti vsakdo, ki se zanima za programiranje za &kde;: <emphasis>vpišite se v poštni seznam razvijalcev</emphasis>. Za vpis morate poslati e-sporočilo na <ulink url="mailto:kde-devel-request@kde.org">kde-devel-request@kde.org</ulink> s predmetom sporočila <userinput>subscribe <replaceable>vaš_email_naslov</replaceable></userinput>. <important><para>Prosim preberite skrbno <link linkend="subscribe">Kako se prijavim/odjavim s teh seznamov</link>. Vse kar je omenjeno tam, velja tudi za razvojni seznam.</para></important></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako dobim dostop do <acronym
->CVS</acronym
->?</para>
+<para>Kako dobim dostop do <acronym>CVS</acronym>?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Projekt &kde; uporablja <acronym
->CVS</acronym
-> za razvoj jedra programske opreme. Običajno je najbolje, da, kadar ste spremenili kakšen del (&npr; odpravili hrošča) in želite to spremembo vnesti, ustvarite popravek (patch) glede na trenuten posnetek in pošljete ta popravek razvijalcu/vzdrževalcu tega programa.</para>
-<para
->Če to počnete bolj ali manj pogosto, lahko vprašate Stephana Kulowa <email
->coolo@kde.org</email
-> za direkten dostop do strežnika <acronym
->CVS</acronym
->. Vendar se zavedajte, da bo več uporabnikov upočasnilo <acronym
->CVS</acronym
-> za vse razvijalce, tako da želimo obdržati število ljudi z direktnim dostopom do <acronym
->CVS</acronym
-> v razumnih mejah. Vendar pa se ne bojte vprašati!</para>
+<para>Projekt &kde; uporablja <acronym>CVS</acronym> za razvoj jedra programske opreme. Običajno je najbolje, da, kadar ste spremenili kakšen del (&npr; odpravili hrošča) in želite to spremembo vnesti, ustvarite popravek (patch) glede na trenuten posnetek in pošljete ta popravek razvijalcu/vzdrževalcu tega programa.</para>
+<para>Če to počnete bolj ali manj pogosto, lahko vprašate Stephana Kulowa <email>coolo@kde.org</email> za direkten dostop do strežnika <acronym>CVS</acronym>. Vendar se zavedajte, da bo več uporabnikov upočasnilo <acronym>CVS</acronym> za vse razvijalce, tako da želimo obdržati število ljudi z direktnim dostopom do <acronym>CVS</acronym> v razumnih mejah. Vendar pa se ne bojte vprašati!</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Sem samo radoveden. Ali lahko imam le bralni dostop do <acronym
->CVS</acronym
->?</para>
+<para>Sem samo radoveden. Ali lahko imam le bralni dostop do <acronym>CVS</acronym>?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da. Samo bralni dostop do <acronym
->CVS</acronym
-> repositorija lahko dobite s pripomočkoma <application
->cvsup</application
-> ali pa <application
->cvs</application
->. Več podatkov o tem, kako prilagodite <application
->cvsup</application
-> za &kde; repositorj najdete na <ulink url="http://www.kde.org/cvsup.html"
->How to use <application
->cvsup</application
-> to get &kde;</ulink
->.</para>
-<para
->Poleg tega je na voljo tudi anonimni <acronym
->CVS</acronym
-> servis. Da izveste več o tem, kako postaviti in uporabljati anonimni <acronym
->CVS</acronym
->, si prosim poglejte <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html"
->tukaj</ulink
->.</para>
+<para>Da. Samo bralni dostop do <acronym>CVS</acronym> repositorija lahko dobite s pripomočkoma <application>cvsup</application> ali pa <application>cvs</application>. Več podatkov o tem, kako prilagodite <application>cvsup</application> za &kde; repositorj najdete na <ulink url="http://www.kde.org/cvsup.html">How to use <application>cvsup</application> to get &kde;</ulink>.</para>
+<para>Poleg tega je na voljo tudi anonimni <acronym>CVS</acronym> servis. Da izveste več o tem, kako postaviti in uporabljati anonimni <acronym>CVS</acronym>, si prosim poglejte <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html">tukaj</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Obstajajo zrcalni strežniki <application
->cvs</application
-> za &kde;?</para>
+<para>Obstajajo zrcalni strežniki <application>cvs</application> za &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da. Glavni strežnik &kde; je običajno zelo zaposlen. Oglejte si prosim <ulink url="http://www.kde.org/cvsupmirrors.html"
->http://www.kde.org/cvsupmirrors.html</ulink
-> in and <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html"
->http://www.kde.org/anoncvs.html</ulink
-> za seznam dosegljivih zrcalnih strežnikov.</para
->  
-<para
-> Ko ste enkrat izbrali nov <application
->cvsup</application
-> strežnik preprosto zamenjajte <screen
-> 
+<para>Da. Glavni strežnik &kde; je običajno zelo zaposlen. Oglejte si prosim <ulink url="http://www.kde.org/cvsupmirrors.html">http://www.kde.org/cvsupmirrors.html</ulink> in and <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html">http://www.kde.org/anoncvs.html</ulink> za seznam dosegljivih zrcalnih strežnikov.</para>  
+<para> Ko ste enkrat izbrali nov <application>cvsup</application> strežnik preprosto zamenjajte <screen> 
 *default host=cvs.kde.org
-</screen
-> z <screen
-> 
+</screen> z <screen> 
 *default host=cvsup.your.new.host
-</screen
-> v vašem skriptu <application
->cvsup</application
->.</para>
-<para
-> Navodila za spremembo strežnika anoncvs lahko najdete tudi na <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html"
->http://www.kde.org/anoncvs.html</ulink
->. </para>
+</screen> v vašem skriptu <application>cvsup</application>.</para>
+<para> Navodila za spremembo strežnika anoncvs lahko najdete tudi na <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html">http://www.kde.org/anoncvs.html</ulink>. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako bi lahko prevedel&kde; programe v materin jezik?</para>
+<para>Kako bi lahko prevedel&kde; programe v materin jezik?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Oglejte si spletno stran z imenom <ulink url="http://i18n.kde.org"
->The &kde; Translators' and Documenters' Web Site</ulink
-> da vidite, ali je vaš program že preveden (večina jih je že). Sicer pa boste tam našli informacije, kako se tega lotite sami.</para>
+<para>Oglejte si spletno stran z imenom <ulink url="http://i18n.kde.org">The &kde; Translators' and Documenters' Web Site</ulink> da vidite, ali je vaš program že preveden (večina jih je že). Sicer pa boste tam našli informacije, kako se tega lotite sami.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/desktop.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/desktop.docbook
index 2e91377c415..9b377f75d00 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/desktop.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/desktop.docbook
@@ -5,51 +5,29 @@
 -->
 
 <chapter id="desktop">
-<title
->Namizje</title>
+<title>Namizje</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako dodam program na namizje?</para>
+<para>Kako dodam program na namizje?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Izberite željeni program v menuju <guimenu
->K</guimenu
-> in ga spustite na namizje. To je vse. </para
-> 
-<para
->Za programe, ki niso navedeni v menuju <guimenu
->K</guimenu
->, uporabite &DGM; in izberite <guimenuitem
->Ustvari nov</guimenuitem
-> <guimenuitem
->Povezava do programa</guimenuitem
-> in izpolnite nastavitve za program, na katerega naj bo kazala povezava. </para>
+<para>Izberite željeni program v menuju <guimenu>K</guimenu> in ga spustite na namizje. To je vse. </para> 
+<para>Za programe, ki niso navedeni v menuju <guimenu>K</guimenu>, uporabite &DGM; in izberite <guimenuitem>Ustvari nov</guimenuitem> <guimenuitem>Povezava do programa</guimenuitem> in izpolnite nastavitve za program, na katerega naj bo kazala povezava. </para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako z namizja priklopim/odklopim napravo?</para>
+<para>Kako z namizja priklopim/odklopim napravo?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Najprej se prepričajte, ali imate kot uporabnik dovoljenje za priklop/odklop (<command
->mount</command
->/<command
->umount</command
->) ustreznih naprav. </para>
-<para
->Nato lahko dodate napravo s klikom &DGM; na namizju in nato izberete <guimenuitem
->Ustvari nov</guimenuitem
->. </para>
+<para>Najprej se prepričajte, ali imate kot uporabnik dovoljenje za priklop/odklop (<command>mount</command>/<command>umount</command>) ustreznih naprav. </para>
+<para>Nato lahko dodate napravo s klikom &DGM; na namizju in nato izberete <guimenuitem>Ustvari nov</guimenuitem>. </para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
@@ -57,82 +35,47 @@
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kje se nahajajo ikone?</para>
+<para>Kje se nahajajo ikone?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ikone lahko najdete le v <filename class="directory"
->$<envar
->TDEDIRS</envar
->/share/icons</filename
->, <filename class="directory"
->$<envar
->HOME</envar
->/.trinity/share/icons</filename
-> ali pa v <filename class="directory"
->$<envar
->HOME</envar
->/.kde2/share/icons</filename
->. Da lahko uporabite ikone, ki se nahajajo na drugih lokacijah, jih morate prepisati v enega izmed zgoraj omenjenih fiksnih lokacij &kde; ali pa narediti simbolne povezave.</para>
+<para>Ikone lahko najdete le v <filename class="directory">$<envar>TDEDIRS</envar>/share/icons</filename>, <filename class="directory">$<envar>HOME</envar>/.trinity/share/icons</filename> ali pa v <filename class="directory">$<envar>HOME</envar>/.kde2/share/icons</filename>. Da lahko uporabite ikone, ki se nahajajo na drugih lokacijah, jih morate prepisati v enega izmed zgoraj omenjenih fiksnih lokacij &kde; ali pa narediti simbolne povezave.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko uporabim drsno kolo miške v &kde;?</para>
+<para>Kako lahko uporabim drsno kolo miške v &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Podpora za miške s koleščkom je na voljo od &Qt; 2.0 dalje, tako da bo &kde; zasnovan na njih samodejno podpiral uporabo drsnega koleščka. </para>
+<para>Podpora za miške s koleščkom je na voljo od &Qt; 2.0 dalje, tako da bo &kde; zasnovan na njih samodejno podpiral uporabo drsnega koleščka. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Zakaj ne morem usposobiti sistemskega zvoka, za na primer odpiranje oken?</para>
+<para>Zakaj ne morem usposobiti sistemskega zvoka, za na primer odpiranje oken?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Sistemski zvoki trenutno na ne-FreeBSD in ne-&Linux; sistemih ne delajo. Težavo se skuša odpraviti. Če uporabljate FreeBSD ali &Linux;, potem ste našli hrošča, zato ga prosim sporočite.</para>
+<para>Sistemski zvoki trenutno na ne-FreeBSD in ne-&Linux; sistemih ne delajo. Težavo se skuša odpraviti. Če uporabljate FreeBSD ali &Linux;, potem ste našli hrošča, zato ga prosim sporočite.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako zaženem program na določeno namizje?</para>
+<para>Kako zaženem program na določeno namizje?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&kde; vsebuje program z imenom &kstart;. Da poženete <application
->Mozillo</application
-> na drugem namizju in jo nato aktivirate uporabite <userinput
-><command
->kstart</command
-> <option
->"netscape" -desktop 2 -activate</option
-></userinput
->.</para>
-<para
-> </para>
+<para>&kde; vsebuje program z imenom &kstart;. Da poženete <application>Mozillo</application> na drugem namizju in jo nato aktivirate uporabite <userinput><command>kstart</command> <option>"netscape" -desktop 2 -activate</option></userinput>.</para>
+<para> </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kje moram shraniti datoteke, če želim, da se pojavijo neposredno na namizju?</para>
+<para>Kje moram shraniti datoteke, če želim, da se pojavijo neposredno na namizju?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
-><filename class="directory"
->$<envar
->HOME</envar
->/Desktop</filename
->. Potem ko ste shranili datoteke, boste morda morali osvežiti namizje.</para>
+<para><filename class="directory">$<envar>HOME</envar>/Desktop</filename>. Potem ko ste shranili datoteke, boste morda morali osvežiti namizje.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/filemng.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/filemng.docbook
index cda00d47ad5..8b5c696e684 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/filemng.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/filemng.docbook
@@ -1,47 +1,28 @@
 <!-- <?xml version="1.0" ?>
 <!DOCTYPE chapter PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
- "dtd/kdex.dtd"
-> -->
+ "dtd/kdex.dtd"> -->
 	
 <chapter id="filemanager">
-<title
-></title>
+<title></title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko uporabim &konqueror; kot spletni brskalnik s posrednikom (proxy)?</para>
+<para>Kako lahko uporabim &konqueror; kot spletni brskalnik s posrednikom (proxy)?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&konqueror; lahko uporabljate s &HTTP; in &FTP; posredniki. Da v &konqueror;ju nastavite posrednika, morate iz &konqueror;jevega menuja le izbrati <menuchoice
-><guimenu
->Nastavitve</guimenu
-><guisubmenu
->Prikroji &konqueror;...</guisubmenu
-></menuchoice
-> ter odpreti zavihek <guilabel
->Posredniki</guilabel
->.</para>
+<para>&konqueror; lahko uporabljate s &HTTP; in &FTP; posredniki. Da v &konqueror;ju nastavite posrednika, morate iz &konqueror;jevega menuja le izbrati <menuchoice><guimenu>Nastavitve</guimenu><guisubmenu>Prikroji &konqueror;...</guisubmenu></menuchoice> ter odpreti zavihek <guilabel>Posredniki</guilabel>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako spremenim izgled imenika v &konqueror;ju?</para>
+<para>Kako spremenim izgled imenika v &konqueror;ju?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ko prikazuje imenik &konqueror; poišče znotraj njega skrito datoteko imenovano <filename
->.directory</filename
->. Takšno datoteko lahko ustvarite sami in tako določite način prikaza imenika. Datoteka je preprosto datoteka tipa <filename
->.desktop</filename
->. Na primer:</para>
+<para>Ko prikazuje imenik &konqueror; poišče znotraj njega skrito datoteko imenovano <filename>.directory</filename>. Takšno datoteko lahko ustvarite sami in tako določite način prikaza imenika. Datoteka je preprosto datoteka tipa <filename>.desktop</filename>. Na primer:</para>
 <screen>
 [Desktop Entry]
 Type=Directory
@@ -56,216 +37,97 @@ Comment=Contains removed files
 
 </screen>
 
-<para
->To je datoteka, ki se uporablja za opis imenika <filename class="directory"
->Smeti</filename
->. Spremeni ikono, ki se uporablja za prikaz imenika in postavi (prikazano) ime imenika v jezik, ki je trenutno izbran.</para
-> <para
->Pri imenikih, ki sestavljajo menu <guimenu
->K</guimenu
-> lahko uporabite za spremembo izgleda tudi &kmenuedit;.</para
-> </answer>
+<para>To je datoteka, ki se uporablja za opis imenika <filename class="directory">Smeti</filename>. Spremeni ikono, ki se uporablja za prikaz imenika in postavi (prikazano) ime imenika v jezik, ki je trenutno izbran.</para> <para>Pri imenikih, ki sestavljajo menu <guimenu>K</guimenu> lahko uporabite za spremembo izgleda tudi &kmenuedit;.</para> </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko izvedem ne-anonimne prenose &FTP; s &konqueror;jem?</para>
+<para>Kako lahko izvedem ne-anonimne prenose &FTP; s &konqueror;jem?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Običajno se bo, če vnesete &URL; kot je <userinput
->ftp://<replaceable
->ftp.somehost.com</replaceable
-></userinput
->, &konqueror; poskušal prijaviti na &FTP; strežnik kot anonymous. Če se želite prijaviti kot določen uporabnik, potem vnesite &URL; v obliki <userinput
->ftp://<replaceable
->username@ftp.somehost.com</replaceable
-></userinput
-> &konqueror; vas bo vprašal za vaše geslo in se prijavil na strežnik.</para>
+<para>Običajno se bo, če vnesete &URL; kot je <userinput>ftp://<replaceable>ftp.somehost.com</replaceable></userinput>, &konqueror; poskušal prijaviti na &FTP; strežnik kot anonymous. Če se želite prijaviti kot določen uporabnik, potem vnesite &URL; v obliki <userinput>ftp://<replaceable>username@ftp.somehost.com</replaceable></userinput> &konqueror; vas bo vprašal za vaše geslo in se prijavil na strežnik.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
-<qandaentry
-> <question
-> <para
->Kaj pomenijo <option
->%i</option
-> in <option
->%m</option
-> v vrstici Execute ?</para
-> </question
-> <answer>
-<para
->Uporabljajo jih vsi programi &kde; (izvedeni so namreč v <classname
->TDEApplication</classname
-> in vsi dobri &kde; programi ustvarijo objekt <classname
->TDEApplication</classname
-> preden pogledajo, ali je bilo podanih v ukazni vrstici kaj parametrov).</para
-> <para
->Običajna vrstica za programe &kde; izgleda neko tako: <userinput
-><command
->foo</command
-> <option
->... %i %m -caption \"%c\"</option
-></userinput
->. Precej zmedeno, vendar pa je bilo vse zasnovano tako, zato da lahko integrira stare, ne-&kde; programe s kar najmanj težavami. &konqueror; bo ob izvajanju gornje vrstice ukaz razširil v <userinput
-><command
-><replaceable
->foo</replaceable
-></command
-> <option
->-icon something.png -miniicon something_mini.png -caption \"The Foo\"</option
-></userinput
->. Tako ikona kot mini ikona kot tudi "The Foo" so lastnosti, definirane v datoteki <filename
->.desktop</filename
->. Če ikone niso definirane, so preprosto privzete za ime <replaceable
->foo</replaceable
->.</para>
+<qandaentry> <question> <para>Kaj pomenijo <option>%i</option> in <option>%m</option> v vrstici Execute ?</para> </question> <answer>
+<para>Uporabljajo jih vsi programi &kde; (izvedeni so namreč v <classname>TDEApplication</classname> in vsi dobri &kde; programi ustvarijo objekt <classname>TDEApplication</classname> preden pogledajo, ali je bilo podanih v ukazni vrstici kaj parametrov).</para> <para>Običajna vrstica za programe &kde; izgleda neko tako: <userinput><command>foo</command> <option>... %i %m -caption \"%c\"</option></userinput>. Precej zmedeno, vendar pa je bilo vse zasnovano tako, zato da lahko integrira stare, ne-&kde; programe s kar najmanj težavami. &konqueror; bo ob izvajanju gornje vrstice ukaz razširil v <userinput><command><replaceable>foo</replaceable></command> <option>-icon something.png -miniicon something_mini.png -caption \"The Foo\"</option></userinput>. Tako ikona kot mini ikona kot tudi "The Foo" so lastnosti, definirane v datoteki <filename>.desktop</filename>. Če ikone niso definirane, so preprosto privzete za ime <replaceable>foo</replaceable>.</para>
 
-<para
->Na ta način lahko uporabnik v &kmenuedit; spremeni te stvari za svoj program. <option
->-caption</option
-> je pomemben, saj noben uporabnik ne bo sprejel tega, da izbira <guimenuitem
->Editor</guimenuitem
-> požene nekaj po imenu <guilabel
->kedit-0.9pl4-build47</guilabel
->. Pričakuje namreč okno z imenom <guilabel
->Editor</guilabel
->. Poleg tega so ta imena lokalizirana, ameriški uporabnik požene <abbrev
->npr.</abbrev
-> <guimenuitem
->CD-Player</guimenuitem
-> in dobi okno z imenom <guilabel
->CD-Player</guilabel
-> medtem ko slovenski uporabnik požene <guimenuitem
->Predvajalnik CD</guimenuitem
-> in dobi okno imenovano <guilabel
->Predvajalnik CD</guilabel
->.</para>
+<para>Na ta način lahko uporabnik v &kmenuedit; spremeni te stvari za svoj program. <option>-caption</option> je pomemben, saj noben uporabnik ne bo sprejel tega, da izbira <guimenuitem>Editor</guimenuitem> požene nekaj po imenu <guilabel>kedit-0.9pl4-build47</guilabel>. Pričakuje namreč okno z imenom <guilabel>Editor</guilabel>. Poleg tega so ta imena lokalizirana, ameriški uporabnik požene <abbrev>npr.</abbrev> <guimenuitem>CD-Player</guimenuitem> in dobi okno z imenom <guilabel>CD-Player</guilabel> medtem ko slovenski uporabnik požene <guimenuitem>Predvajalnik CD</guimenuitem> in dobi okno imenovano <guilabel>Predvajalnik CD</guilabel>.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako določim zagonski imenik za &konqueror;?</para>
+<para>Kako določim zagonski imenik za &konqueror;?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Kliknite z &DGM; na ikono &konqueror;ja in izberite <guimenuitem
->Nastavitve</guimenuitem
->. Pod vezjo <guilabel
->Izvedi</guilabel
-> boste verjetno našli nekaj takega kot <command
->kfmclient openProfile filemanagement</command
->; dodajte le  <filename class="directory"
->file:/karkoli/želite</filename
-> z imenikom, za katerega želite, da ga bo &konqueror; odprl ob zagonu.</para>
+<para>Kliknite z &DGM; na ikono &konqueror;ja in izberite <guimenuitem>Nastavitve</guimenuitem>. Pod vezjo <guilabel>Izvedi</guilabel> boste verjetno našli nekaj takega kot <command>kfmclient openProfile filemanagement</command>; dodajte le  <filename class="directory">file:/karkoli/želite</filename> z imenikom, za katerega želite, da ga bo &konqueror; odprl ob zagonu.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="nsbookmark">
-<para
->Kako lahko uvozim &Netscape;ove zaznamke?</para>
+<para>Kako lahko uvozim &Netscape;ove zaznamke?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ni vam treba ničesar uvažati! &Netscape;ovi zaznamki so samodejno dosegljivi v &konqueror;ju v menuju <guimenu
->Zaznamki</guimenu
->, ne da bi morali sami kaj nastaviti. <application
->Urejevalnik zaznamkov</application
-> je sposoben pretvoriti &Netscape;ove zaznamke v format, ki ga uporablja &konqueror; če to tako želite.</para>
+<para>Ni vam treba ničesar uvažati! &Netscape;ovi zaznamki so samodejno dosegljivi v &konqueror;ju v menuju <guimenu>Zaznamki</guimenu>, ne da bi morali sami kaj nastaviti. <application>Urejevalnik zaznamkov</application> je sposoben pretvoriti &Netscape;ove zaznamke v format, ki ga uporablja &konqueror; če to tako želite.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko prevaram spletno stran, da bo verjela, da je &konqueror; &Netscape; ali kateri izmed drugih brskalnikov?</para>
+<para>Kako lahko prevaram spletno stran, da bo verjela, da je &konqueror; &Netscape; ali kateri izmed drugih brskalnikov?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Poženite <application
->Nadzorno središče &kde;</application
-> in izberite <menuchoice
-><guimenu
->Brskanje po spletu</guimenu
-><guimenuitem
->Uporabniški agent</guimenuitem
-></menuchoice
->. Dodajte želenega agenta.</para>
+<para>Poženite <application>Nadzorno središče &kde;</application> in izberite <menuchoice><guimenu>Brskanje po spletu</guimenu><guimenuitem>Uporabniški agent</guimenuitem></menuchoice>. Dodajte želenega agenta.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako prilagodim &konqueror;, da poganja &Java; applets?</para>
+<para>Kako prilagodim &konqueror;, da poganja &Java; applets?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Izberite <menuchoice
-><guimenu
->Nastavitve</guimenu
-><guisubmenu
->Prikroji &konqueror;</guisubmenu
-><guimenuitem
->Brskalnik &konqueror;</guimenuitem
-></menuchoice
-> iz &konqueror;jeve menujske vrstice. Upoštevajte, da si morate ogledati spletno stran, sicer bo menu <guimenu
->Nastavitve</guimenu
-> siv (neaktiven). Če ne deluje, prosim preverite <ulink url="http://www.konqueror.org/konq-java.html"
->Konqueror + Java HOWTO</ulink
->.</para>
+<para>Izberite <menuchoice><guimenu>Nastavitve</guimenu><guisubmenu>Prikroji &konqueror;</guisubmenu><guimenuitem>Brskalnik &konqueror;</guimenuitem></menuchoice> iz &konqueror;jeve menujske vrstice. Upoštevajte, da si morate ogledati spletno stran, sicer bo menu <guimenu>Nastavitve</guimenu> siv (neaktiven). Če ne deluje, prosim preverite <ulink url="http://www.konqueror.org/konq-java.html">Konqueror + Java HOWTO</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
-></para>
+<para></para>
 </question>
 <answer>
-<para
-> </para>
+<para> </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
-></para>
+<para></para>
 </question>
 <answer>
-<para
->  </para>
+<para>  </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Zakaj &konqueror; ne izriše slik vrste &GIF;?</para>
+<para>Zakaj &konqueror; ne izriše slik vrste &GIF;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Zato, ker niste omogočili podpore &GIF; v &Qt;. Poglejte prosim v <xref linkend="gif"/> za več podrobnosti.</para>
+<para>Zato, ker niste omogočili podpore &GIF; v &Qt;. Poglejte prosim v <xref linkend="gif"/> za več podrobnosti.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako preimenujem datoteke?</para>
+<para>Kako preimenujem datoteke?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
-></para>
+<para></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/gettde.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/gettde.docbook
index 982f689274a..ec837f72345 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/gettde.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/gettde.docbook
@@ -5,105 +5,67 @@
 -->
 
 <chapter id="getting-kde">
-<title
->Kako dobiti &kde;</title>
+<title>Kako dobiti &kde;</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question id="where-to-get-kde">
-<para
->Kje lahko najdem &kde;?</para>
+<para>Kje lahko najdem &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Glavna distribucijska stran &kde; je <ulink url="ftp://ftp.kde.org"
->ftp.kde.org</ulink
->. Vendar pa je ta stran pogosto zelo obremenjena, tako da boste morda raje uporabili katerega izmed <ulink url="http://www.kde.org/mirrors.html"
->zrcalnih strežnikov &kde;</ulink
->.</para>
+<para>Glavna distribucijska stran &kde; je <ulink url="ftp://ftp.kde.org">ftp.kde.org</ulink>. Vendar pa je ta stran pogosto zelo obremenjena, tako da boste morda raje uporabili katerega izmed <ulink url="http://www.kde.org/mirrors.html">zrcalnih strežnikov &kde;</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
-> Ali obstajajo distribucije &Linux;a, ki vsebujejo &kde;?</para>
+<para> Ali obstajajo distribucije &Linux;a, ki vsebujejo &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, večje distribucije &Linux;a vse vključujejo &kde;. Ker traja izgradnja distribucije kar nekaj časa, morda ne vsebujejo vedno zadnje različice, vendar pa za začetek oziroma če se želite izogniti nalaganju z interneta predstavljajo primerno osnovo. </para>
-<para
->Najnovejši seznam distribucij, ki vključujejo &kde; lahko najdete na <ulink url="http://www.kde.org/kdeships.html"
->tej strani</ulink
->. </para>
+<para>Da, večje distribucije &Linux;a vse vključujejo &kde;. Ker traja izgradnja distribucije kar nekaj časa, morda ne vsebujejo vedno zadnje različice, vendar pa za začetek oziroma če se želite izogniti nalaganju z interneta predstavljajo primerno osnovo. </para>
+<para>Najnovejši seznam distribucij, ki vključujejo &kde; lahko najdete na <ulink url="http://www.kde.org/kdeships.html">tej strani</ulink>. </para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Katera je trenutna različica?</para>
+<para>Katera je trenutna različica?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Trenutno je zadnja stabilna različica 3.0.</para>
+<para>Trenutno je zadnja stabilna različica 3.0.</para>
 
-<para
->Stran <ulink url="http://www.kde.org/info/3.0.html"
->&kde; 3.0 Info Page</ulink
-> vsebuje kup informacij povezanih s to izdajo.</para>
+<para>Stran <ulink url="http://www.kde.org/info/3.0.html">&kde; 3.0 Info Page</ulink> vsebuje kup informacij povezanih s to izdajo.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kje najdem posnetke (CVS) izvorne kode &kde;?</para>
+<para>Kje najdem posnetke (CVS) izvorne kode &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Najnovejše lahko najdete na <ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots"
->ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots</ulink
->. Morda razmišljate, da bi sami postavili odjemalca <acronym
->CVS</acronym
->, da bi vseskozi vzdrževali zadnji posnetek. Oglejte si, prosim, stran <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html"
->Anonymos <acronym
->CVS</acronym
-> and &kde;</ulink
-> preden se lotite tega. </para>
+<para>Najnovejše lahko najdete na <ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots">ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots</ulink>. Morda razmišljate, da bi sami postavili odjemalca <acronym>CVS</acronym>, da bi vseskozi vzdrževali zadnji posnetek. Oglejte si, prosim, stran <ulink url="http://www.kde.org/anoncvs.html">Anonymos <acronym>CVS</acronym> and &kde;</ulink> preden se lotite tega. </para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="where-to-get-qt">
-<para
->Kje lahko dobim &Qt;?</para>
+<para>Kje lahko dobim &Qt;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&Qt; je izdelek norveškega podjetja Trolltech. Zadnjo različico &Qt; lahko vedno dobite na njihovem <ulink url="ftp://ftp.trolltech.com"
->&FTP; strežniku</ulink
->.</para>
-<para
->  V najnovejših distribucijah &Linux;a pa bi moral biti &Qt; že vključen. Prosim preverite v <xref linkend="prerequisites"/>, katero različico &Qt; rabite.</para>
+<para>&Qt; je izdelek norveškega podjetja Trolltech. Zadnjo različico &Qt; lahko vedno dobite na njihovem <ulink url="ftp://ftp.trolltech.com">&FTP; strežniku</ulink>.</para>
+<para>  V najnovejših distribucijah &Linux;a pa bi moral biti &Qt; že vključen. Prosim preverite v <xref linkend="prerequisites"/>, katero različico &Qt; rabite.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="qt">
-<para
->Kaj pravzaprav sploh je &Qt;?</para>
+<para>Kaj pravzaprav sploh je &Qt;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&Qt; je v C++ zasnovana knjižnica razredov za izgradnjo uporabniških vmesnikov. Vsebuje tudi mnoge uporabne razrede kot so nizi (string) in razredi za obravnavo vnosov/izpisov. Ponuja večino gradnikov, ki jih lahko vidite v &kde; programu: menuje, gumbe, drsnike, <abbrev
->itd.</abbrev
-> &Qt; je medplatformska knjižnica, ki omogoča pisanje kode, ki se da prevesti tako na sistemih &UNIX;, &Windows; in vgrajenih napravah. Več o &Qt; lahko izveste na <ulink url="http://www.trolltech.com"
->http://www.trolltech.com</ulink
->.</para>
+<para>&Qt; je v C++ zasnovana knjižnica razredov za izgradnjo uporabniških vmesnikov. Vsebuje tudi mnoge uporabne razrede kot so nizi (string) in razredi za obravnavo vnosov/izpisov. Ponuja večino gradnikov, ki jih lahko vidite v &kde; programu: menuje, gumbe, drsnike, <abbrev>itd.</abbrev> &Qt; je medplatformska knjižnica, ki omogoča pisanje kode, ki se da prevesti tako na sistemih &UNIX;, &Windows; in vgrajenih napravah. Več o &Qt; lahko izveste na <ulink url="http://www.trolltech.com">http://www.trolltech.com</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/install.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/install.docbook
index bee6de70922..7e51fb2bd21 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/install.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/install.docbook
@@ -1,21 +1,12 @@
 <!-- <?xml version="1.0" ?>
 <!DOCTYPE chapter PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
- "dtd/kdex.dtd"
-> -->
+ "dtd/kdex.dtd"> -->
 
 
 <chapter id="install">
-<title
->Namestitvena navodila</title>
+<title>Namestitvena navodila</title>
 
-<para
->To so splošna navodila za namestitev KDE. Prosim, dopolnite svoje znanje in preberite datoteke <filename
->README</filename
-> in <filename
->INSTALL</filename
->, ki so na voljo skupaj s paketom. Prosim, da jih skrbno preberete in si, če gre kaj narobe, poskušate pomagati sami. Če rabite dodatno pomoč, razmislite o tem, da bi se pridružili poštnim seznamom &kde; (oglejte si navodila, kako se pridružiti <ulink url="http://www.kde.org/mailinglists.html"
->poštnim seznamom</ulink
->) ali novičarskim skupinam.</para>
+<para>To so splošna navodila za namestitev KDE. Prosim, dopolnite svoje znanje in preberite datoteke <filename>README</filename> in <filename>INSTALL</filename>, ki so na voljo skupaj s paketom. Prosim, da jih skrbno preberete in si, če gre kaj narobe, poskušate pomagati sami. Če rabite dodatno pomoč, razmislite o tem, da bi se pridružili poštnim seznamom &kde; (oglejte si navodila, kako se pridružiti <ulink url="http://www.kde.org/mailinglists.html">poštnim seznamom</ulink>) ali novičarskim skupinam.</para>
 
 
 <qandaset>
@@ -23,612 +14,138 @@
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Za vse "tudi jaz bi" spreobrnjence</para>
+<para>Za vse "tudi jaz bi" spreobrnjence</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Torej ste slišali govorice. Ali pa morda videli kakšen posnetek zaslona. In umirate od želje, da bi imeli &kde;. Vendar pa ne veste ničesar o tem <quote
->alternativnem operacijskem sistemu</quote
->. Ne skrbite! Treba bo le malo (no morda ne tako malo) branja in to je vse!</para>
+<para>Torej ste slišali govorice. Ali pa morda videli kakšen posnetek zaslona. In umirate od želje, da bi imeli &kde;. Vendar pa ne veste ničesar o tem <quote>alternativnem operacijskem sistemu</quote>. Ne skrbite! Treba bo le malo (no morda ne tako malo) branja in to je vse!</para>
 
-<para
->&kde; ne deluje pod &Windows; 95/98/NT ali OS/2 (še ne). Da lahko poganjate &kde; rabite sistem &UNIX;. Za več podrobnosti si oglejte <xref linkend="platform"/>.</para>
+<para>&kde; ne deluje pod &Windows; 95/98/NT ali OS/2 (še ne). Da lahko poganjate &kde; rabite sistem &UNIX;. Za več podrobnosti si oglejte <xref linkend="platform"/>.</para>
 
-<para
->Odličite se za platformo in namestite sistem. Ta <acronym
->FAQ</acronym
-> vam pri tem ne more pomagati, saj &kde; <ulink url="http://www.kde.org"
-> teče na mnogih &UNIX; </ulink
-> platformah. </para>
+<para>Odličite se za platformo in namestite sistem. Ta <acronym>FAQ</acronym> vam pri tem ne more pomagati, saj &kde; <ulink url="http://www.kde.org"> teče na mnogih &UNIX; </ulink> platformah. </para>
 
 <!-- Taken out because we can not help with all platforms and KDEisnotLINUX -->
 
-<para
->Končno ste pripravljeni za pričetek namestitve &kde;. Prosim, pričnite brati v naslednjem razdelku. Kako pridobite &kde; si, prosim, preberite v <xref linkend="where-to-get-kde"/>. Na koncu, ne pa nazadnje, če naletite na težave pri nameščanje &kde;, prosim, ne oklevajte in uporabite <link linkend="mailing-lists"
->poštne sezname</link
-> &kde; in <link linkend="newsgroups"
->novičarske skupine</link
->. Vendar pa se zavedajte: nobeno vprašanje ni preneumno, da bi ga zastavili, nekatera pa so, da bi jih odgovorili - posebej še, če so že bila odgovorjena v tem <acronym
->FAQ</acronym
->.</para>
-<para
->Veliko sreče in lepo se zabavajte!</para>
+<para>Končno ste pripravljeni za pričetek namestitve &kde;. Prosim, pričnite brati v naslednjem razdelku. Kako pridobite &kde; si, prosim, preberite v <xref linkend="where-to-get-kde"/>. Na koncu, ne pa nazadnje, če naletite na težave pri nameščanje &kde;, prosim, ne oklevajte in uporabite <link linkend="mailing-lists">poštne sezname</link> &kde; in <link linkend="newsgroups">novičarske skupine</link>. Vendar pa se zavedajte: nobeno vprašanje ni preneumno, da bi ga zastavili, nekatera pa so, da bi jih odgovorili - posebej še, če so že bila odgovorjena v tem <acronym>FAQ</acronym>.</para>
+<para>Veliko sreče in lepo se zabavajte!</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Dosegljivi paketni formati</para>
+<para>Dosegljivi paketni formati</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Na strani &kde-ftp; lahko najdete več vrst binarnih paketov in paketov izvorne kode za različne distribucije in operacijske sisteme. Binarni paketi niso delo ekipe &kde;, temveč distributerjev samih in nekaterih predanih posameznikov. Za informacije o postopkih razširjanja paketov si prosim oglejte članek <ulink url="http://dot.kde.org/986933826/"
->&kde; Package Policy Explained</ulink
-> Edina <quote
->uradna</quote
-> izdaja so paketi izvirne kode v obliki tar.bz2. Prosimo, oglejte si datoteke <filename
->README</filename
-> in <filename
->INSTALL</filename
-> v binarnih imenikih. Za seznam dosegljivih paketov si prosim oglejteustrezno stran. Za zadnjo izdajo je to <ulink url="http://www.kde.org/info/3.0.html"
->&kde; 3.0 Info Page</ulink
->.</para>
+<para>Na strani &kde-ftp; lahko najdete več vrst binarnih paketov in paketov izvorne kode za različne distribucije in operacijske sisteme. Binarni paketi niso delo ekipe &kde;, temveč distributerjev samih in nekaterih predanih posameznikov. Za informacije o postopkih razširjanja paketov si prosim oglejte članek <ulink url="http://dot.kde.org/986933826/">&kde; Package Policy Explained</ulink> Edina <quote>uradna</quote> izdaja so paketi izvirne kode v obliki tar.bz2. Prosimo, oglejte si datoteke <filename>README</filename> in <filename>INSTALL</filename> v binarnih imenikih. Za seznam dosegljivih paketov si prosim oglejteustrezno stran. Za zadnjo izdajo je to <ulink url="http://www.kde.org/info/3.0.html">&kde; 3.0 Info Page</ulink>.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="prerequisites">
-<para
->Zahteve</para>
+<para>Zahteve</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Za &kde; 3.0 rabite knjižnico &Qt; različice 3.0.2 ali višje. Poskrbite prosim, da naložite pravilno različico &Qt;. Prav tako boste rabili header datoteke, če želite sami prevesti &kde;. Na voljo so zastonj na <ulink url="http://www.trolltech.com/products/download"
->http://www.trolltech.com/download</ulink
->. Poleg tega so tu še opcijske knjižnice, ki bodo morda izboljšale &kde;, če jih namestite na vaš sistem. Zgled bi lahko bila OpenSSL, ki omogoča &konqueror;ju da varno brska po spletnih straneh in je zahtevana v različici 
->=0.9.6. Zanje bi moral poskrbeti vaš distributer; če ni, povprašajate po nadgradnji.</para>
+<para>Za &kde; 3.0 rabite knjižnico &Qt; različice 3.0.2 ali višje. Poskrbite prosim, da naložite pravilno različico &Qt;. Prav tako boste rabili header datoteke, če želite sami prevesti &kde;. Na voljo so zastonj na <ulink url="http://www.trolltech.com/products/download">http://www.trolltech.com/download</ulink>. Poleg tega so tu še opcijske knjižnice, ki bodo morda izboljšale &kde;, če jih namestite na vaš sistem. Zgled bi lahko bila OpenSSL, ki omogoča &konqueror;ju da varno brska po spletnih straneh in je zahtevana v različici >=0.9.6. Zanje bi moral poskrbeti vaš distributer; če ni, povprašajate po nadgradnji.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Opis osnovnih paketov</para>
+<para>Opis osnovnih paketov</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Osnovna distribucija je trenutno sestavljena iz enajstih paketov. Nekateri so nujno potrebni, druge pa lahko namestite po želji. Vsak paket je dosegljiv v vseh prej omenjenih paketnih formatih.</para>
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->tdelibs</term
-> <listitem
-> <para
->Obvezno</para
-> <para
->Ta paket vsebuje deljene knjižnice, ki jih rabijo vsi programi &kde;.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdebase</term
-> <listitem
-> <para
->Obvezno</para
-> <para
->Ta paket vsebuje osnovne programe, ki sestavljajo jedro namiznega okolja K (KDE), kot so okenski upravljalnik, terminalski emulator, nadzorno središče, datotečni upravljalnik in pult.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&arts;</term
-> <listitem
-> <para
->Zvočni strežnik &arts;. Zmogljiv, omrežno pregleden zvočni strežnik.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdeaddons</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Razni vstavki za &kate;, &kicker;, &knewsticker;, &konqueror; in &noatun; </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdeartwork</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Dodatne slike za ozadje, teme, slogi, zvoki ...</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdebindings</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Razne vezi za druge programske jezike, vključno z javo, perlom, pythonom, ...</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdegames</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Različne igre kot so &kmahjongg;, &ksnake;, &kasteroids;, in &kpatience;.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdegraphics</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Razni, z grafiko povezani programi, kot so pregledovalnik &PostScript; in &DVI; ter risarski program.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdeutils</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Različna namizna okolja, kot so kalkulator, urejevalnik in druge prijetne stvari.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdemultimedia</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Večpredstavni programi, kot sta predvajalnik &CD; in mixer.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdenetwork</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Omrežni programi. Trenutno vsebuje poštni program &kmail;, bralnik novic &knode; in več programov, ki povezani z omrežji.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdeadmin</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Programi za upravljanje sistema.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdeedu</term
-> <listitem
-> <para
-> Izobraževalni in zabavni programi za mlajše uporabnike &kde;. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdetoys</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Igrače!</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->tdevelop</term
-> <listitem
-> <para
->Opcijski</para
-> <para
->Celovito integrirano razvojno okolje (IDE) za &kde; in Qt</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<para>Osnovna distribucija je trenutno sestavljena iz enajstih paketov. Nekateri so nujno potrebni, druge pa lahko namestite po želji. Vsak paket je dosegljiv v vseh prej omenjenih paketnih formatih.</para>
+<variablelist> <varlistentry> <term>tdelibs</term> <listitem> <para>Obvezno</para> <para>Ta paket vsebuje deljene knjižnice, ki jih rabijo vsi programi &kde;.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdebase</term> <listitem> <para>Obvezno</para> <para>Ta paket vsebuje osnovne programe, ki sestavljajo jedro namiznega okolja K (KDE), kot so okenski upravljalnik, terminalski emulator, nadzorno središče, datotečni upravljalnik in pult.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&arts;</term> <listitem> <para>Zvočni strežnik &arts;. Zmogljiv, omrežno pregleden zvočni strežnik.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdeaddons</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Razni vstavki za &kate;, &kicker;, &knewsticker;, &konqueror; in &noatun; </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdeartwork</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Dodatne slike za ozadje, teme, slogi, zvoki ...</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdebindings</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Razne vezi za druge programske jezike, vključno z javo, perlom, pythonom, ...</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdegames</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Različne igre kot so &kmahjongg;, &ksnake;, &kasteroids;, in &kpatience;.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdegraphics</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Razni, z grafiko povezani programi, kot so pregledovalnik &PostScript; in &DVI; ter risarski program.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdeutils</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Različna namizna okolja, kot so kalkulator, urejevalnik in druge prijetne stvari.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdemultimedia</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Večpredstavni programi, kot sta predvajalnik &CD; in mixer.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdenetwork</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Omrežni programi. Trenutno vsebuje poštni program &kmail;, bralnik novic &knode; in več programov, ki povezani z omrežji.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdeadmin</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Programi za upravljanje sistema.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdeedu</term> <listitem> <para> Izobraževalni in zabavni programi za mlajše uporabnike &kde;. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdetoys</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Igrače!</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>tdevelop</term> <listitem> <para>Opcijski</para> <para>Celovito integrirano razvojno okolje (IDE) za &kde; in Qt</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 	
-<para
->arts in nato tdelibs morata biti nameščena pred vsem drugim in tdeaddons na koncu. Ostale pakete lahko namestite v poljubnem vrstnem redu.</para>
+<para>arts in nato tdelibs morata biti nameščena pred vsem drugim in tdeaddons na koncu. Ostale pakete lahko namestite v poljubnem vrstnem redu.</para>
 
-<para
->Večina paketnih orodij vam bo omogočila, da shranite vse te pakete v en imenik in jih namestite hkrati in sproti ugotovila odvisnosti.</para>
+<para>Večina paketnih orodij vam bo omogočila, da shranite vse te pakete v en imenik in jih namestite hkrati in sproti ugotovila odvisnosti.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Navodila za namestitev paketov različnih formatov</para>
+<para>Navodila za namestitev paketov različnih formatov</para>
 </question>
 <answer>
-<para
-><important
-> <para
->Prosim, ne pozabite prebrati datotek <filename
->README</filename
-> in <filename
->INSTALL</filename
->, če sta na voljo.</para
-> </important
-></para>
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Namestitev debianovih paketov</term
-> <listitem
-> <para
->Debianovi paketi nameščajo programe skladno s prihajajočim FHS (File Hierarchy Standard).</para
-> <procedure
-> <step performance="required"
-><para
->postanite superuporabnik</para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->poženite <command
->dpkg <option
->-i <replaceable
->packagename.deb</replaceable
-></option
-></command
-> za vsak paket, ki ga želite namestiti.</para
-></step
-> </procedure
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Namestitev paketov <acronym
->RPM</acronym
-></term
-> <listitem
-> <procedure
-> <title
->Da namestite binarne <acronym
->RPM</acronym
-></title
-> <step performance="required"
-><para
->postanite superuporabnik</para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->izvedite <command
->rpm <option
->-ivh <replaceable
->packagename.rpm</replaceable
-></option
-></command
-></para
-></step
-> </procedure
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Namestitev datoteke <filename
->.tar.bz2</filename
-> z izvorno kodo</term
-> <listitem
-> <para
->Ker prihaja vedno znova do sprememb in osvežitev načina, kako je &kde; preveden, si prosim oglejte stran <ulink url="http://www.kde.org/install-source.html"
->Download and Install from Source</ulink
->, kjer najdete najnovejša navodila za pakete izvorne kode. </para
-> <para
->Splošni pristop bi moral delati v večini primerov. </para
-> <para
->Paket izvorne kode <filename
->.tar.bz2</filename
-> namešča privzeto v imenik <filename class="directory"
->/usr/local/kde</filename
->. Nastavitev lahko povozite z uporabo možnosti <option
->--prefix</option
-> skripta <filename
->configure</filename
->.</para
-> <procedure
-> <step performance="required"
-><para
->odpakirajte paket s <command
->tar <option
->jxvf <replaceable
->packagename.tar.bz2</replaceable
-></option
-></command
-></para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->postavite se v imenik s paketom: <command
->cd <replaceable
->packagename</replaceable
-></command
-></para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->nastavite (prilagodite) paket: <command
->./configure</command
-> <note
-><para
->Nekateri paketi (naj omenim tdebase) imajo posebne nastavitvene možnosti, ki so morda uporabne na vašem sistemu. Vtipkajte <command
->./configure <option
->--help</option
-></command
-> da vidite vse dosegljive možnosti.</para
-></note
-></para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->zgradite paket: <command
->make</command
-></para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->namestite paket: <command
->su <option
->-c "make install"</option
-></command
-> (če še niste prijavljeni kot root). Če ste, potem vtipkajte <command
->make <option
->install</option
-></command
->.</para
-></step
-> </procedure
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<para><important> <para>Prosim, ne pozabite prebrati datotek <filename>README</filename> in <filename>INSTALL</filename>, če sta na voljo.</para> </important></para>
+<variablelist> <varlistentry> <term>Namestitev debianovih paketov</term> <listitem> <para>Debianovi paketi nameščajo programe skladno s prihajajočim FHS (File Hierarchy Standard).</para> <procedure> <step performance="required"><para>postanite superuporabnik</para></step> <step performance="required"><para>poženite <command>dpkg <option>-i <replaceable>packagename.deb</replaceable></option></command> za vsak paket, ki ga želite namestiti.</para></step> </procedure> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Namestitev paketov <acronym>RPM</acronym></term> <listitem> <procedure> <title>Da namestite binarne <acronym>RPM</acronym></title> <step performance="required"><para>postanite superuporabnik</para></step> <step performance="required"><para>izvedite <command>rpm <option>-ivh <replaceable>packagename.rpm</replaceable></option></command></para></step> </procedure> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Namestitev datoteke <filename>.tar.bz2</filename> z izvorno kodo</term> <listitem> <para>Ker prihaja vedno znova do sprememb in osvežitev načina, kako je &kde; preveden, si prosim oglejte stran <ulink url="http://www.kde.org/install-source.html">Download and Install from Source</ulink>, kjer najdete najnovejša navodila za pakete izvorne kode. </para> <para>Splošni pristop bi moral delati v večini primerov. </para> <para>Paket izvorne kode <filename>.tar.bz2</filename> namešča privzeto v imenik <filename class="directory">/usr/local/kde</filename>. Nastavitev lahko povozite z uporabo možnosti <option>--prefix</option> skripta <filename>configure</filename>.</para> <procedure> <step performance="required"><para>odpakirajte paket s <command>tar <option>jxvf <replaceable>packagename.tar.bz2</replaceable></option></command></para></step> <step performance="required"><para>postavite se v imenik s paketom: <command>cd <replaceable>packagename</replaceable></command></para></step> <step performance="required"><para>nastavite (prilagodite) paket: <command>./configure</command> <note><para>Nekateri paketi (naj omenim tdebase) imajo posebne nastavitvene možnosti, ki so morda uporabne na vašem sistemu. Vtipkajte <command>./configure <option>--help</option></command> da vidite vse dosegljive možnosti.</para></note></para></step> <step performance="required"><para>zgradite paket: <command>make</command></para></step> <step performance="required"><para>namestite paket: <command>su <option>-c "make install"</option></command> (če še niste prijavljeni kot root). Če ste, potem vtipkajte <command>make <option>install</option></command>.</para></step> </procedure> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Postopki po namestitvi</para>
+<para>Postopki po namestitvi</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Najprej se prepričajte, da ste dodali &kde; binarni namestitveni imenik (<abbrev
->npr.</abbrev
-> <filename class="directory"
->/opt/kde/bin</filename
->) v vašo spremenljivko <envar
->PATH</envar
-> in imenik &kde;, v katerem so nameščene knjižnice, v vaš <envar
->LD_LIBRARY_PATH</envar
-> (potrebno le na sistemih, ki ne podpirajo rpath; v &Linux; &ELF;, bi moralo delati brez tega). Ta spremenljivka okolja se na različnih sistemih lahko imenuje različno, lahko je <abbrev
->npr.</abbrev
-> imenovana <envar
->SHLIB_PATH</envar
-> (na &IRIX;). Potem postavite spremenljivko <envar
->TDEDIR</envar
-> na koren vašega drevesa &kde;, <abbrev
->npr.</abbrev
-> <filename class="directory"
->/opt/kde</filename
->. <caution
-> <para
->Zavedajte se, da je precej nespametno nastaviti <envar
->LD_LIBRARY_PATH</envar
-> na slepo. V večini primerov je nepotrebno in lahko naredi več slabega kot dobrega. O tej temi izveste več na spletni strani, ki jo je spisal <ulink url="mailto:barr@cis.ohio-state.edu"
->Dave Barr</ulink
-> in razlaga nevarnosti <envar
->LD_LIBRARY_PATH</envar
->, najdete pa jo lahko na <ulink url="http://www.cis.ohio-state.edu/~barr/ldpath.html"
->http://www.cis.ohio-state.edu/~barr/ldpath.html</ulink
->.</para
-> </caution
-> </para>
-<para
->Čeprav lahko večino programov &kde; uporabljate tako, da jih preprosto prikličete, lahko v celoti pridobite napredne zmožnosti &kde;, če uporabljate okenski upravljalnik &kde; in njegove pomočnike.</para>
-<para
->Da vsem vse skupaj olajšamo, smo poskrbeli za preprosti skript, imenovan <filename
->starttde</filename
->, ki je nameščen v <filename class="directory"
->$<envar
->TDEDIR</envar
->/bin</filename
-> in je torej v vaši sistemsko dosegljivi poti (path).</para>
-<para
->Uredite datoteko <filename
->.xinitrc</filename
-> v vašem domačem imeniku (najprej naredite varnostno kopijo!), odstranite vse, kar izgleda kot klicanje okenskega upravljalnika in vrinite namesto tega <command
->starttde</command
->. Ponovno poženite &X-Windows;. Če uporabljate &tdm;/<application
->xdm</application
->, boste morali urediti datoteko <filename
->.xsession</filename
-> namesto <filename
->.xinitrc</filename
->. Če v vašem imeniku ni datoteke <filename
->.xinitrc</filename
-> ali pa <filename
->.xsession</filename
->, preprosto ustvarite novo, ki vsebuje le eno samo vrstico <command
->starttde</command
->. <note
-> <para
->Nekateri sistemi (omeniti velja &RedHat; &Linux;) uporabljajo namesto tega <filename
->.Xclients</filename
-> .</para
-> </note
-></para>
-<para
->To bi vam moralo predstaviti novo, sijoče namizje &kde;. Sedaj lahko pričnete raziskovati čudovit svet &kde;. Če najprej želite prebrati nekaj dokumentacije, vam toplo priporočamo <ulink url="http://www.kde.org/documentation/quickstart/index.html"
->Hitri vodič po KDE</ulink
->. Še več, vsak program ima sprotno pomoč, ki je dosegljiva preko menuja pomoči.</para>
+<para>Najprej se prepričajte, da ste dodali &kde; binarni namestitveni imenik (<abbrev>npr.</abbrev> <filename class="directory">/opt/kde/bin</filename>) v vašo spremenljivko <envar>PATH</envar> in imenik &kde;, v katerem so nameščene knjižnice, v vaš <envar>LD_LIBRARY_PATH</envar> (potrebno le na sistemih, ki ne podpirajo rpath; v &Linux; &ELF;, bi moralo delati brez tega). Ta spremenljivka okolja se na različnih sistemih lahko imenuje različno, lahko je <abbrev>npr.</abbrev> imenovana <envar>SHLIB_PATH</envar> (na &IRIX;). Potem postavite spremenljivko <envar>TDEDIR</envar> na koren vašega drevesa &kde;, <abbrev>npr.</abbrev> <filename class="directory">/opt/kde</filename>. <caution> <para>Zavedajte se, da je precej nespametno nastaviti <envar>LD_LIBRARY_PATH</envar> na slepo. V večini primerov je nepotrebno in lahko naredi več slabega kot dobrega. O tej temi izveste več na spletni strani, ki jo je spisal <ulink url="mailto:barr@cis.ohio-state.edu">Dave Barr</ulink> in razlaga nevarnosti <envar>LD_LIBRARY_PATH</envar>, najdete pa jo lahko na <ulink url="http://www.cis.ohio-state.edu/~barr/ldpath.html">http://www.cis.ohio-state.edu/~barr/ldpath.html</ulink>.</para> </caution> </para>
+<para>Čeprav lahko večino programov &kde; uporabljate tako, da jih preprosto prikličete, lahko v celoti pridobite napredne zmožnosti &kde;, če uporabljate okenski upravljalnik &kde; in njegove pomočnike.</para>
+<para>Da vsem vse skupaj olajšamo, smo poskrbeli za preprosti skript, imenovan <filename>starttde</filename>, ki je nameščen v <filename class="directory">$<envar>TDEDIR</envar>/bin</filename> in je torej v vaši sistemsko dosegljivi poti (path).</para>
+<para>Uredite datoteko <filename>.xinitrc</filename> v vašem domačem imeniku (najprej naredite varnostno kopijo!), odstranite vse, kar izgleda kot klicanje okenskega upravljalnika in vrinite namesto tega <command>starttde</command>. Ponovno poženite &X-Windows;. Če uporabljate &tdm;/<application>xdm</application>, boste morali urediti datoteko <filename>.xsession</filename> namesto <filename>.xinitrc</filename>. Če v vašem imeniku ni datoteke <filename>.xinitrc</filename> ali pa <filename>.xsession</filename>, preprosto ustvarite novo, ki vsebuje le eno samo vrstico <command>starttde</command>. <note> <para>Nekateri sistemi (omeniti velja &RedHat; &Linux;) uporabljajo namesto tega <filename>.Xclients</filename> .</para> </note></para>
+<para>To bi vam moralo predstaviti novo, sijoče namizje &kde;. Sedaj lahko pričnete raziskovati čudovit svet &kde;. Če najprej želite prebrati nekaj dokumentacije, vam toplo priporočamo <ulink url="http://www.kde.org/documentation/quickstart/index.html">Hitri vodič po KDE</ulink>. Še več, vsak program ima sprotno pomoč, ki je dosegljiva preko menuja pomoči.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Moram, preden namestim novo različico, odstraniti staro xyz?</para>
+<para>Moram, preden namestim novo različico, odstraniti staro xyz?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Načeloma ni potrebno. Paketa <acronym
->RPM</acronym
-> in Debian bi morala poskrbeti za odvisnosti.</para>
-<para
->Če sami prevajate izvorno kodo, boste morali paziti, da ne prevedete različnih različic &kde; paketov. Če torej nameščate novo različico, prosim najprej zgradite in namestite tdesupport, nato tdelibs nato pa tdebase.</para>
-<para
->Izogibati pa se morate eni stvari: nameščanju dveh ali več različic &kde; vzporedno. To se lahko zgodi, če določite drugačen ciljni imenik za eno izmed različic. Rezultat je lahko nepredvidljiv. Isto velja v primeru, da imate hkrati nameščeni različni različici &Qt;. To se lahko zgodi hitro, če že imate starejšo različico &Qt;, ki je bila nameščena z distribucijo &Linux;.</para>
+<para>Načeloma ni potrebno. Paketa <acronym>RPM</acronym> in Debian bi morala poskrbeti za odvisnosti.</para>
+<para>Če sami prevajate izvorno kodo, boste morali paziti, da ne prevedete različnih različic &kde; paketov. Če torej nameščate novo različico, prosim najprej zgradite in namestite tdesupport, nato tdelibs nato pa tdebase.</para>
+<para>Izogibati pa se morate eni stvari: nameščanju dveh ali več različic &kde; vzporedno. To se lahko zgodi, če določite drugačen ciljni imenik za eno izmed različic. Rezultat je lahko nepredvidljiv. Isto velja v primeru, da imate hkrati nameščeni različni različici &Qt;. To se lahko zgodi hitro, če že imate starejšo različico &Qt;, ki je bila nameščena z distribucijo &Linux;.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="starttde">
-<para
->Kako poženem &kde;?</para>
+<para>Kako poženem &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Najbolj udoben načina zagona &kde; predstavlja uporaba skripta <filename
->starttde</filename
->. Na konec vaše datoteke <filename
->.xsession</filename
-> (ali pa <filename
->.xinitrc</filename
-> oziroma <filename
->.Xclients</filename
-> če ne uporabljate &tdm; ali <application
->xdm</application
->) dodajte <command
->starttde</command
->. Odstranite vrstice, ki poženejo vaš prejšnji okenski upravljalnik. Če v vašem imeniku nimate datoteke <filename
->.xsession</filename
->, <filename
->.xinitrc</filename
-> ali <filename
->.Xclients</filename
->, preprosto ustvarite novo, ki vsebuje le eno samo vrstico: <command
->starttde</command
->.</para>
+<para>Najbolj udoben načina zagona &kde; predstavlja uporaba skripta <filename>starttde</filename>. Na konec vaše datoteke <filename>.xsession</filename> (ali pa <filename>.xinitrc</filename> oziroma <filename>.Xclients</filename> če ne uporabljate &tdm; ali <application>xdm</application>) dodajte <command>starttde</command>. Odstranite vrstice, ki poženejo vaš prejšnji okenski upravljalnik. Če v vašem imeniku nimate datoteke <filename>.xsession</filename>, <filename>.xinitrc</filename> ali <filename>.Xclients</filename>, preprosto ustvarite novo, ki vsebuje le eno samo vrstico: <command>starttde</command>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 <!-- Still needed?
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Whenever I start &kde;, it complains about "shadow passwords".
+<para>Whenever I start &kde;, it complains about "shadow passwords".
 Why?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->When your system uses shadow passwords, the screensaver can only
+<para>When your system uses shadow passwords, the screensaver can only
 run properly if the suid bit is set.  This bit gives the screensavers
 root privileges, which are needed to access the shadow passwords.
-<caution
-><para
->The screensavers might be configured to secure the
-machine until the password is entered.</para
-></caution
-></para>
+<caution><para>The screensavers might be configured to secure the
+machine until the password is entered.</para></caution></para>
 <procedure>
-<title
->Setting the suid bit on the screensavers</title>
-<step performance="required"
-><para
->become root</para
-></step>
-<step performance="required"
-><para
-><command
->chown root
-$<envar
->TDEDIR</envar
->/bin/*.kss</command
-></para
-></step>
-<step performance="required"
-><para
-><command
->chmod u+s
-$<envar
->TDEDIR</envar
->/bin/*.kss</command
-></para
-></step>
+<title>Setting the suid bit on the screensavers</title>
+<step performance="required"><para>become root</para></step>
+<step performance="required"><para><command>chown root
+$<envar>TDEDIR</envar>/bin/*.kss</command></para></step>
+<step performance="required"><para><command>chmod u+s
+$<envar>TDEDIR</envar>/bin/*.kss</command></para></step>
 </procedure>
-<para
->Alternatively, if you compile &kde; from source, you can use
-<command
->./configure <option
->with-shadow</option
-></command
-> to
+<para>Alternatively, if you compile &kde; from source, you can use
+<command>./configure <option>with-shadow</option></command> to
 configure tdebase.  Then the suid bit is set automatically during
-<command
->make install</command
->.</para>
+<command>make install</command>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 -->
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je mogoče namestiti &kde; v uporabniški imenik?</para>
+<para>Je mogoče namestiti &kde; v uporabniški imenik?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, &kde; lahko namestite v katerikoli imenik želite. To, kar morate storiti, je odvisno od vrste paketa, ki ga želite namestiti:</para>
-<procedure
-><title
->Paketi izvorne kode</title
-> <step performance="required"
-><para
->Nastavite (prilagodite) in namestite paket z uporabo <command
->configure <option
->--prefix=<replaceable
->/users/myhome/kde</replaceable
-></option
->; make; make install</command
->, s čimer boste nameščali v <filename class="directory"
->/users/myhome/kde</filename
->.</para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->V vaše init datoteke dodajte spodnje vrstice. Upoštevajte, da vam ni potrebno nastaviti <envar
->LD_LIBRARY_PATH</envar
->, bolje je ta korak izpustiti.</para
-> <para
->Za csh ali tcsh:</para
-> <programlisting>
+<para>Da, &kde; lahko namestite v katerikoli imenik želite. To, kar morate storiti, je odvisno od vrste paketa, ki ga želite namestiti:</para>
+<procedure><title>Paketi izvorne kode</title> <step performance="required"><para>Nastavite (prilagodite) in namestite paket z uporabo <command>configure <option>--prefix=<replaceable>/users/myhome/kde</replaceable></option>; make; make install</command>, s čimer boste nameščali v <filename class="directory">/users/myhome/kde</filename>.</para></step> <step performance="required"><para>V vaše init datoteke dodajte spodnje vrstice. Upoštevajte, da vam ni potrebno nastaviti <envar>LD_LIBRARY_PATH</envar>, bolje je ta korak izpustiti.</para> <para>Za csh ali tcsh:</para> <programlisting>
 setenv TDEDIR /users/myhome/kde
 
 if ( $?LD_LIBRARY_PATH ) then
@@ -640,271 +157,114 @@ endif
 if ( ! $?LIBRARY_PATH ) then
    setenv LIBRARY_PATH $LD_LIBRARY_PATH
 endif  
-</programlisting
-> <para
->Za <application
->bash</application
->:</para
-> <programlisting>
+</programlisting> <para>Za <application>bash</application>:</para> <programlisting>
 TDEDIR=/users/myhome/kde
 PATH=$TDEDIR/bin:$PATH
 LD_LIBRARY_PATH=$TDEDIR/lib:$LD_LIBRARY_PATH
 LIBRARY_PATH=$LD_LIBRARY_PATH
 export TDEDIR PATH LD_LIBRARY_PATH LIBRARY_PATH
-</programlisting
-></step
-> </procedure>
-<procedure
-><title
-><acronym
->RPM</acronym
-> paketi</title
-> <step performance="required"
-><para
-><command
->rpm</command
-> vam omogoča uporabo možnosti <option
->--prefix</option
-> s katero izberete imenik, v katerega želite nameščati. Če na primer izvedete <command
->rpm <option
->-i --prefix=<replaceable
->/users/myhome/kde package.rpm</replaceable
-></option
-></command
->, bo paket nameščen v <filename class="directory"
->/users/myhome/kde</filename
->.</para
-></step
-> </procedure>
-<para
-><note
-> <para
->Čeprav bo &kde; deloval z uporabniškega imenika, so z nekaterimi programi, ki zahtevajo suid root težave. Sem spadajo <abbrev
->npr.</abbrev
-> programi v paketu tdeadmin. Ker pa niso namenjeni za uporabo, kadar ste prijavljeni kot običajni uporabnik (user), vam glede tega ni treba skrbeti.</para
-> <para
->Na sistemih, ki uporabljajo shadow password, morajo biti ohranjevalniki zaslona suid root, da omogočijo dostop do gesla za odklenitev zaslona, tako da ta možnost ne bo delovala.</para
-> </note
-></para>
+</programlisting></step> </procedure>
+<procedure><title><acronym>RPM</acronym> paketi</title> <step performance="required"><para><command>rpm</command> vam omogoča uporabo možnosti <option>--prefix</option> s katero izberete imenik, v katerega želite nameščati. Če na primer izvedete <command>rpm <option>-i --prefix=<replaceable>/users/myhome/kde package.rpm</replaceable></option></command>, bo paket nameščen v <filename class="directory">/users/myhome/kde</filename>.</para></step> </procedure>
+<para><note> <para>Čeprav bo &kde; deloval z uporabniškega imenika, so z nekaterimi programi, ki zahtevajo suid root težave. Sem spadajo <abbrev>npr.</abbrev> programi v paketu tdeadmin. Ker pa niso namenjeni za uporabo, kadar ste prijavljeni kot običajni uporabnik (user), vam glede tega ni treba skrbeti.</para> <para>Na sistemih, ki uporabljajo shadow password, morajo biti ohranjevalniki zaslona suid root, da omogočijo dostop do gesla za odklenitev zaslona, tako da ta možnost ne bo delovala.</para> </note></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
-><command
->starttde</command
-> strmoglavi s sporočilom <errorname
->can not connect to X server</errorname
-> (ne morem se povezati s strežnikom X). Kaj je narobe?</para>
+<para><command>starttde</command> strmoglavi s sporočilom <errorname>can not connect to X server</errorname> (ne morem se povezati s strežnikom X). Kaj je narobe?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Verjetno ste poskušali pognati strežnik X z ukazom <command
->starttde</command
->. Strežnik X se požene z <command
->startx</command
->. <command
->starttde</command
-> je skript, ki naj bi se pognal iz <filename
->.xinitrc</filename
->, <filename
->.xsession</filename
-> ali <filename
->.Xclients</filename
->, da aktivira okenski upravljalnik in zahtevane strežniške deamone za &kde;. Poglejte še v <xref linkend="starttde"/>.</para>
+<para>Verjetno ste poskušali pognati strežnik X z ukazom <command>starttde</command>. Strežnik X se požene z <command>startx</command>. <command>starttde</command> je skript, ki naj bi se pognal iz <filename>.xinitrc</filename>, <filename>.xsession</filename> ali <filename>.Xclients</filename>, da aktivira okenski upravljalnik in zahtevane strežniške deamone za &kde;. Poglejte še v <xref linkend="starttde"/>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->&kde; na &AIX;?</para>
+<para>&kde; na &AIX;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Če imate težave z izgradnjo &kde; na &AIX; preverite stran Stefana Westerfelda <ulink url="http://space.twc.de/~stefan/kde/aix.html"
->Running &kde; on Aix</ulink
->, kjer najdete pomoč za izgradnjo &kde; na tej izjemni različici &UNIX;.</para>
+<para>Če imate težave z izgradnjo &kde; na &AIX; preverite stran Stefana Westerfelda <ulink url="http://space.twc.de/~stefan/kde/aix.html">Running &kde; on Aix</ulink>, kjer najdete pomoč za izgradnjo &kde; na tej izjemni različici &UNIX;.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->&kde; na prenosnem računalniku?</para>
+<para>&kde; na prenosnem računalniku?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Če lahko v delovanje prepričate &X-Windows;, potem ne bi smeli imeti težav z delovanjem &kde;. Naslednje povezave vam bodo morda pomagale:</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-> <para
-><ulink url="http://www.linux-laptop.net/"
->http://www.linux-laptop.net/</ulink
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
-><ulink url="http://www.sanpei.org/Laptop-X/note-list.html"
->http://www.sanpei.org/Laptop-X/note-list.html</ulink
-></para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+<para>Če lahko v delovanje prepričate &X-Windows;, potem ne bi smeli imeti težav z delovanjem &kde;. Naslednje povezave vam bodo morda pomagale:</para>
+<itemizedlist> <listitem> <para><ulink url="http://www.linux-laptop.net/">http://www.linux-laptop.net/</ulink></para> </listitem> <listitem> <para><ulink url="http://www.sanpei.org/Laptop-X/note-list.html">http://www.sanpei.org/Laptop-X/note-list.html</ulink></para> </listitem> </itemizedlist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Privzet imenik &kde; po namestitvi mi ni všeč. Kako ga premaknem, ne da bi kaj pokvaril?</para>
+<para>Privzet imenik &kde; po namestitvi mi ni všeč. Kako ga premaknem, ne da bi kaj pokvaril?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Če predvidevamo, da je privzet <filename class="directory"
->/opt/kde</filename
-> in ga želite premakniti v <filename class="directory"
->/usr/local/kde</filename
->, potem morate narediti naslednje:</para>
-<procedure
-> <step performance="required"
-><para
->prijavite se kot superuporabnik (če še niste)</para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
-><command
->mv /opt/kde /usr/local/kde</command
-></para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
-><command
->ln -s /usr/local/kde /opt/kde</command
-></para
-></step
-> </procedure>
-<para
->To bo premaknilo vse vaše &kde; datoteke v <filename class="directory"
->/usr/local/kde</filename
->, vendar pa je vse še vedno dosegljivo z <filename class="directory"
->/opt/kde</filename
->.</para>
+<para>Če predvidevamo, da je privzet <filename class="directory">/opt/kde</filename> in ga želite premakniti v <filename class="directory">/usr/local/kde</filename>, potem morate narediti naslednje:</para>
+<procedure> <step performance="required"><para>prijavite se kot superuporabnik (če še niste)</para></step> <step performance="required"><para><command>mv /opt/kde /usr/local/kde</command></para></step> <step performance="required"><para><command>ln -s /usr/local/kde /opt/kde</command></para></step> </procedure>
+<para>To bo premaknilo vse vaše &kde; datoteke v <filename class="directory">/usr/local/kde</filename>, vendar pa je vse še vedno dosegljivo z <filename class="directory">/opt/kde</filename>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Katere datoteke z mojega namestitvenega imenika &kde; lahko zbrišem? Lahko varno odstranim vse datoteke <filename
->*.h</filename
->, <filename
->*.c</filename
-> in <filename
->*.o</filename
-> ?</para>
+<para>Katere datoteke z mojega namestitvenega imenika &kde; lahko zbrišem? Lahko varno odstranim vse datoteke <filename>*.h</filename>, <filename>*.c</filename> in <filename>*.o</filename> ?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ni potrebe, da bi obdržali datoteke <filename
->.c</filename
-> in <filename
->.o</filename
->, vendar pa boste morda želeli obdržati datoteke <filename
->.h</filename
->, saj jih rabite, če boste kdaj želeli prevesti vaše lastne &kde; programe. Če pa želite izvorni kodi programov dodajati popravke, ki se pojavijo (namesto, da bi znova nalagali vse skupaj), potem morajo ostati.</para
-> 
+<para>Ni potrebe, da bi obdržali datoteke <filename>.c</filename> in <filename>.o</filename>, vendar pa boste morda želeli obdržati datoteke <filename>.h</filename>, saj jih rabite, če boste kdaj želeli prevesti vaše lastne &kde; programe. Če pa želite izvorni kodi programov dodajati popravke, ki se pojavijo (namesto, da bi znova nalagali vse skupaj), potem morajo ostati.</para> 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Bom izgubil svoje trenutne nastavitve, če nadgradim &kde;?</para>
+<para>Bom izgubil svoje trenutne nastavitve, če nadgradim &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
-<para
->Obstajajo mešana poročila o rezultatih prehoda med nekaterimi prejšnjimi različicami &kde;. Zaradi varnosti boste morda želeli narediti varnostno kopijo celotne nastavitve &kde;. </para>
+<para>Obstajajo mešana poročila o rezultatih prehoda med nekaterimi prejšnjimi različicami &kde;. Zaradi varnosti boste morda želeli narediti varnostno kopijo celotne nastavitve &kde;. </para>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Prevajanje kde izpiše napako <errorname
->bin/sh: msgfmt: command not found</errorname
->!</para>
+<para>Prevajanje kde izpiše napako <errorname>bin/sh: msgfmt: command not found</errorname>!</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Rabite program <acronym
->GNU</acronym
-> <application
->msgfmt</application
->, ki je del paketa <acronym
->GNU</acronym
-> i18n <application
->gettext</application
->. Nahajati bi se moral na vsakem spodobnem zrcalnem strežniku <acronym
->GNU</acronym
->.</para>
+<para>Rabite program <acronym>GNU</acronym> <application>msgfmt</application>, ki je del paketa <acronym>GNU</acronym> i18n <application>gettext</application>. Nahajati bi se moral na vsakem spodobnem zrcalnem strežniku <acronym>GNU</acronym>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko odstranim programe &kde;, ki sem jih prevedel iz izvorne kode?</para>
+<para>Kako lahko odstranim programe &kde;, ki sem jih prevedel iz izvorne kode?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Programe lahko odstranite z ukazom <command
->make uninstall</command
->, ki ga vnesete v imeniku, kjer ste izvedli <command
->make install</command
->. Če ste ta imenik že likvidirali, potem je na voljo še ena, a slaba pot: pojdite v imenik <filename class="directory"
->$<envar
->TDEDIR</envar
->/bin</filename
-> in pričnite brisati datoteke eno za drugo.</para>
+<para>Programe lahko odstranite z ukazom <command>make uninstall</command>, ki ga vnesete v imeniku, kjer ste izvedli <command>make install</command>. Če ste ta imenik že likvidirali, potem je na voljo še ena, a slaba pot: pojdite v imenik <filename class="directory">$<envar>TDEDIR</envar>/bin</filename> in pričnite brisati datoteke eno za drugo.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="gif">
-<para
->Kako je s podporo &GIF;?</para>
+<para>Kako je s podporo &GIF;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->To ima opraviti s Unisysovim patentom &LZW;. Podpora za &GIF; je od &Qt; različice 1.44 dalje privzeto onemogočena. Če želite uporabljati &GIF; in imate ustrezajočo licenco ponovno prevedite &Qt; z vključeno podporo za &GIF; z uporabo <command
->./configure <option
->-gif</option
-></command
->.</para>
+<para>To ima opraviti s Unisysovim patentom &LZW;. Podpora za &GIF; je od &Qt; različice 1.44 dalje privzeto onemogočena. Če želite uporabljati &GIF; in imate ustrezajočo licenco ponovno prevedite &Qt; z vključeno podporo za &GIF; z uporabo <command>./configure <option>-gif</option></command>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako namestim &kde; teme?</para>
+<para>Kako namestim &kde; teme?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
-> &kde; 2.2.1 vsebuje upravljalnik tem, zato si prosim oglejte pomoč za <application
->Nadzorno središče</application
->, ali pa si oglejte <ulink url="http://kde.themes.org/"
->kde.themes.org</ulink
-> za KDE2 teme.  </para>
+<para> &kde; 2.2.1 vsebuje upravljalnik tem, zato si prosim oglejte pomoč za <application>Nadzorno središče</application>, ali pa si oglejte <ulink url="http://kde.themes.org/">kde.themes.org</ulink> za KDE2 teme.  </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/intro.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/intro.docbook
index 1f23d9f1766..1f2861d141b 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/intro.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/intro.docbook
@@ -5,94 +5,57 @@
 -->
 
 <chapter id="introduction">
-<title
->Uvod</title>
+<title>Uvod</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj je &kde;?</para>
+<para>Kaj je &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&kde; je namizno okolje K (K Desktop Environment). Je projekt, ki ga je leta 1996 sprožil <ulink url="mailto:ettrich@kde.org"
->Matthias Ettrich</ulink
->. Namen projekta &kde; je povezati moč operacijskega sistema &UNIX; z udobjem modernega uporabniškega vmesnika.</para>
-<para
->Na kratko, &kde; bo pripeljal &UNIX; na namizje!</para>
-<para
->Če želite nadaljnje informacije o &kde;, si poglejte <ulink url="http://www.kde.org/whatiskde/index.html"
->What is &kde;?</ulink
-></para>
+<para>&kde; je namizno okolje K (K Desktop Environment). Je projekt, ki ga je leta 1996 sprožil <ulink url="mailto:ettrich@kde.org">Matthias Ettrich</ulink>. Namen projekta &kde; je povezati moč operacijskega sistema &UNIX; z udobjem modernega uporabniškega vmesnika.</para>
+<para>Na kratko, &kde; bo pripeljal &UNIX; na namizje!</para>
+<para>Če želite nadaljnje informacije o &kde;, si poglejte <ulink url="http://www.kde.org/whatiskde/index.html">What is &kde;?</ulink></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="platform">
-<para
->Na katerih platformah lahko pričakujem, da bo &kde; deloval?</para>
+<para>Na katerih platformah lahko pričakujem, da bo &kde; deloval?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&kde; je namizno okolje za vse okuse &UNIX;a. Medtem ko drži, da večina razvijalcev &kde; uporablja &Linux; pa &kde; lepo dela na širokem naboru sistemov. Vendar pa morate morda malce prilagoditi izvorno kodo, da se bo dal &kde; prevesti na ne tako priljubljeni različici &UNIX;a, ali pa morda v primeru, da ne uporabljate razvojnih orodij &GNU;, še posebej prevajalnika &gcc;.</para>
-<para
->Za skoraj popoln seznam sistemov, na katerih teče KDE, si prosim oglejte <ulink url="http://promo.kde.org/kde_systems.php"
->ta seznam  sistemov za KDE</ulink
-> </para>
+<para>&kde; je namizno okolje za vse okuse &UNIX;a. Medtem ko drži, da večina razvijalcev &kde; uporablja &Linux; pa &kde; lepo dela na širokem naboru sistemov. Vendar pa morate morda malce prilagoditi izvorno kodo, da se bo dal &kde; prevesti na ne tako priljubljeni različici &UNIX;a, ali pa morda v primeru, da ne uporabljate razvojnih orodij &GNU;, še posebej prevajalnika &gcc;.</para>
+<para>Za skoraj popoln seznam sistemov, na katerih teče KDE, si prosim oglejte <ulink url="http://promo.kde.org/kde_systems.php">ta seznam  sistemov za KDE</ulink> </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je &kde; okenski upravljalnik?</para>
+<para>Je &kde; okenski upravljalnik?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ne, &kde; ni okenski upravljalnik. &kde; vsebuje zelo dodelan okenski upravljalnik (&twin;), vendar pa je &kde; precej več kot to. Je celovito, integrirano namizno okolje.</para>
-<para
->&kde; ponuja popolno namizno okolje, vključno s spletnim brskalnikom, datotečnim upravljalnikom, okenskim upravljalnikom, sistemom pomoči, nastavitvenim sistemom, brezštevilnimi orodji in pripomočki ter naraščajoče število programov, vključno, a ne le s poštnim in novičarskim odjemalcem, risarskim programom, pregledovalnikom &PostScript; in &DVI; ter tako naprej.</para>
+<para>Ne, &kde; ni okenski upravljalnik. &kde; vsebuje zelo dodelan okenski upravljalnik (&twin;), vendar pa je &kde; precej več kot to. Je celovito, integrirano namizno okolje.</para>
+<para>&kde; ponuja popolno namizno okolje, vključno s spletnim brskalnikom, datotečnim upravljalnikom, okenskim upravljalnikom, sistemom pomoči, nastavitvenim sistemom, brezštevilnimi orodji in pripomočki ter naraščajoče število programov, vključno, a ne le s poštnim in novičarskim odjemalcem, risarskim programom, pregledovalnikom &PostScript; in &DVI; ter tako naprej.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je &kde; klon <acronym
->CDE</acronym
->, &Windows; 95 ali &Mac; <acronym
->OS</acronym
-> ?</para>
+<para>Je &kde; klon <acronym>CDE</acronym>, &Windows; 95 ali &Mac; <acronym>OS</acronym> ?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ne, &kde; ni klon. Še posebej ni &kde; klon <acronym
->CDE</acronym
-> ali &Windows;. Medtem ko so razvijalci &kde; upoštevali in še upoštevajo najboljše zmožnosti iz vseh obstoječih namiznih okolij, je &kde; resnično enkratno okolje, ki je in bo šlo svojo pot.</para>
+<para>Ne, &kde; ni klon. Še posebej ni &kde; klon <acronym>CDE</acronym> ali &Windows;. Medtem ko so razvijalci &kde; upoštevali in še upoštevajo najboljše zmožnosti iz vseh obstoječih namiznih okolij, je &kde; resnično enkratno okolje, ki je in bo šlo svojo pot.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je &kde; prosto programje?</para>
+<para>Je &kde; prosto programje?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, &kde; je prosta programska oprema, ki ustreza &GNU; General Public License. Vse knjižnice &kde; so na voljo z licenco <acronym
->LGPL</acronym
->, kar omogoča razvoj komercialne programske opreme za namizje &kde;, vsi programi pa so objavljeni pod pogoji <acronym
->GPL</acronym
->.</para>
-<para
->&kde; uporablja <link linkend="qt"
->&Qt; C++ crossplatform toolkit</link
->, ki je objavljen (od različice 2.2 dalje) pod pogoji <acronym
->GPL</acronym
->.</para>
-<para
->Dovoljeno je razširjati &kde; in &Qt; na &CD-ROM; brez vsakršnega plačila. Nobeni finančni prispevki niso zahtevani.</para>
+<para>Da, &kde; je prosta programska oprema, ki ustreza &GNU; General Public License. Vse knjižnice &kde; so na voljo z licenco <acronym>LGPL</acronym>, kar omogoča razvoj komercialne programske opreme za namizje &kde;, vsi programi pa so objavljeni pod pogoji <acronym>GPL</acronym>.</para>
+<para>&kde; uporablja <link linkend="qt">&Qt; C++ crossplatform toolkit</link>, ki je objavljen (od različice 2.2 dalje) pod pogoji <acronym>GPL</acronym>.</para>
+<para>Dovoljeno je razširjati &kde; in &Qt; na &CD-ROM; brez vsakršnega plačila. Nobeni finančni prispevki niso zahtevani.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/misc.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/misc.docbook
index 7235ef4ced1..2c1cb254089 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/misc.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/misc.docbook
@@ -5,323 +5,188 @@
 -->
 
 <chapter id="misc">
-<title
->Razna vprašanja</title>
+<title>Razna vprašanja</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Zakaj &kde; uporablja &Qt;?</para>
+<para>Zakaj &kde; uporablja &Qt;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&Qt; je zelo dovršena zbirka orodij, ki ponuja vse, kar je potrebno za izgradnjo modernega uporabniškega vmesnika. Napisan je v C++, kar omogoča predmetno usmerjen razvoj, ki zagotavlja učinkovitost in večkratno uporabo izvorne kode v projektu velikosti in dometa &kde;. Po našem mnenju v sistemih &UNIX; ni boljše zbirke orodij, tako da bi bil poskus izgradnje &kde; s čimerkoli kot z najboljšim precejšnja napaka.</para>
+<para>&Qt; je zelo dovršena zbirka orodij, ki ponuja vse, kar je potrebno za izgradnjo modernega uporabniškega vmesnika. Napisan je v C++, kar omogoča predmetno usmerjen razvoj, ki zagotavlja učinkovitost in večkratno uporabo izvorne kode v projektu velikosti in dometa &kde;. Po našem mnenju v sistemih &UNIX; ni boljše zbirke orodij, tako da bi bil poskus izgradnje &kde; s čimerkoli kot z najboljšim precejšnja napaka.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Zakaj &kde; ne uporablja gtk, xforms, xlib ali karkoli drugega?</para>
+<para>Zakaj &kde; ne uporablja gtk, xforms, xlib ali karkoli drugega?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Na voljo je več zbirk orodij. Da lahko ponudi konsistenten uporabniški vmesnik in obdrži rabo virov kot je na primer pomnilnik na kar najnižji stopnji, lahko &kde; uporablja le enega izmed njih. &Qt; je bil izbran iz razlogov, ki so omenjeni zgoraj.</para>
+<para>Na voljo je več zbirk orodij. Da lahko ponudi konsistenten uporabniški vmesnik in obdrži rabo virov kot je na primer pomnilnik na kar najnižji stopnji, lahko &kde; uporablja le enega izmed njih. &Qt; je bil izbran iz razlogov, ki so omenjeni zgoraj.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Vendar pa &Qt; ni prost, ali pa je le?</para>
+<para>Vendar pa &Qt; ni prost, ali pa je le?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->JE! 4. septembra 2000, je bila različica 2.2 knjižnic &Qt; objavljena pod pogoji <acronym
->GPL</acronym
-> in tako izpolnjuje vse vidike <quote
->proste programske opreme</quote
->.</para>
+<para>JE! 4. septembra 2000, je bila različica 2.2 knjižnic &Qt; objavljena pod pogoji <acronym>GPL</acronym> in tako izpolnjuje vse vidike <quote>proste programske opreme</quote>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Ali ima &kde; treminalski emulator s prosojnim ozadjem?</para>
+<para>Ali ima &kde; treminalski emulator s prosojnim ozadjem?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da in ne. &konsole; ima zmožnost simuliranja prosojnosti, tako da znotraj okna &konsole; izriše ozadje. To pričara iluzijo prosojnosti, vendar pa je ta izgubljena, če postavite konsole nad drugo okno. Če si zaželite celovitejšo prosojnost - <ulink url="http://www.eterm.org"
->Eterm</ulink
-> bi moral brez težav delovati v &kde;.</para>
+<para>Da in ne. &konsole; ima zmožnost simuliranja prosojnosti, tako da znotraj okna &konsole; izriše ozadje. To pričara iluzijo prosojnosti, vendar pa je ta izgubljena, če postavite konsole nad drugo okno. Če si zaželite celovitejšo prosojnost - <ulink url="http://www.eterm.org">Eterm</ulink> bi moral brez težav delovati v &kde;.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako ustvarim ikone za ne-&kde; programe, ki jih lahko dam v menu <guimenu
->K</guimenu
->? Kam gredo te ikone (ali pa kdelnk)?</para>
+<para>Kako ustvarim ikone za ne-&kde; programe, ki jih lahko dam v menu <guimenu>K</guimenu>? Kam gredo te ikone (ali pa kdelnk)?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Z vašim najljubšim programom za obdelovanje slik, na primer z <application
->GIMP</application
-> ali pa <application
->&kde;-jevim urejevalnikom ikon</application
-> jih ustvarite in jih shranite v <filename class="directory"
->$<envar
->TDEDIR</envar
->/share/icons(/mini)</filename
-> ali <filename class="directory"
->$<envar
->HOME</envar
->/.trinity/share/icons(/mini)</filename
->. </para>
+<para>Z vašim najljubšim programom za obdelovanje slik, na primer z <application>GIMP</application> ali pa <application>&kde;-jevim urejevalnikom ikon</application> jih ustvarite in jih shranite v <filename class="directory">$<envar>TDEDIR</envar>/share/icons(/mini)</filename> ali <filename class="directory">$<envar>HOME</envar>/.trinity/share/icons(/mini)</filename>. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj pa &kde; programi, ki nimajo ikon? Kako jih lahko spravim v menu?</para>
+<para>Kaj pa &kde; programi, ki nimajo ikon? Kako jih lahko spravim v menu?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Uporabite &kmenuedit;. Da ga dosežete, uporabite &DGM; na gumbu <guibutton
->K</guibutton
-> in izberite <guimenu
->Nastavitve...</guimenu
->.</para>
+<para>Uporabite &kmenuedit;. Da ga dosežete, uporabite &DGM; na gumbu <guibutton>K</guibutton> in izberite <guimenu>Nastavitve...</guimenu>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Ali ima &kde; grafičnega odjemalca &FTP;?</para>
+<para>Ali ima &kde; grafičnega odjemalca &FTP;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, in ni nihče drug kot vaš priljubljen datotečni upravljalnik, &konqueror;. Oddaljene datoteke lahko povlečete in spustite v lokalne imenike.</para>
+<para>Da, in ni nihče drug kot vaš priljubljen datotečni upravljalnik, &konqueror;. Oddaljene datoteke lahko povlečete in spustite v lokalne imenike.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako zapustim &kde;?</para>
+<para>Kako zapustim &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Preprosto kliknite na gumb <guibutton
->K</guibutton
-> in izberite <guimenu
->Logout</guimenu
->. Poleg tega se bo, če kliknete z <mousebutton
->desnim</mousebutton
-> gumbom na prazen prostor na namizju pojavil menu, ki vsebuje odjavo kot eno izmed možnosti. <note
-><para
->Odvisno od nastavitev &X-Windows; bo <keycombo action="simul"
->&Ctrl;&Alt;&Backspace;</keycombo
-> morda pobil strežnik X server, vendar pa njegova uporaba preprečuje upravljanje s sejami (session management) in je ne moremo priporočati.</para
-></note
-></para>
+<para>Preprosto kliknite na gumb <guibutton>K</guibutton> in izberite <guimenu>Logout</guimenu>. Poleg tega se bo, če kliknete z <mousebutton>desnim</mousebutton> gumbom na prazen prostor na namizju pojavil menu, ki vsebuje odjavo kot eno izmed možnosti. <note><para>Odvisno od nastavitev &X-Windows; bo <keycombo action="simul">&Ctrl;&Alt;&Backspace;</keycombo> morda pobil strežnik X server, vendar pa njegova uporaba preprečuje upravljanje s sejami (session management) in je ne moremo priporočati.</para></note></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Obstaja program, ki preverja, ali je nova pošta pri mojem <acronym
->ISP</acronym
-> če in le če sem povezan v internet?</para>
+<para>Obstaja program, ki preverja, ali je nova pošta pri mojem <acronym>ISP</acronym> če in le če sem povezan v internet?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->To nalogo bo opravil &korn;. Če niste povezani, bo le čepel tam (v brezdelju).</para>
+<para>To nalogo bo opravil &korn;. Če niste povezani, bo le čepel tam (v brezdelju).</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je resnično treba nadgraditi do zadnje različice?</para>
+<para>Je resnično treba nadgraditi do zadnje različice?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Priporočamo, da vedno uporabljate zadnjo stabilno različico. Če ne, bo verjetno težko dobiti odgovore na vaša vprašanja. Če imate težavo s staro različico, bo odgovor verjetno <quote
->Prosim, nadgaradite in poskusite znova</quote
->. Upoštevajte tudi, da nove različice včasih popravijo težave z varnostjo.</para>
+<para>Priporočamo, da vedno uporabljate zadnjo stabilno različico. Če ne, bo verjetno težko dobiti odgovore na vaša vprašanja. Če imate težavo s staro različico, bo odgovor verjetno <quote>Prosim, nadgaradite in poskusite znova</quote>. Upoštevajte tudi, da nove različice včasih popravijo težave z varnostjo.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako prepisujem in prilepljam v &kde;?</para>
+<para>Kako prepisujem in prilepljam v &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Najpreprostejša metoda je uporaba vaše miške:</para>
-<procedure
-> <step performance="required"
-><para
->Označite besedilo, ki ga želite prepisati, tako da pritisnete &LGM; in vlečete preko besedila.</para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->Pojdite na območje, kamor želite pisati; odvisno od vaše nastavitve ga boste morda morali klikniti z &LGM;, da ga fokusirate.</para
-></step
-> <step performance="required"
-><para
->Kliknite &SGM;, da prilepite. Če imate miško z dvema gumboma in emulirate tretji gumb, pritisnite hkrati oba gumba.</para
-></step
-> </procedure>
+<para>Najpreprostejša metoda je uporaba vaše miške:</para>
+<procedure> <step performance="required"><para>Označite besedilo, ki ga želite prepisati, tako da pritisnete &LGM; in vlečete preko besedila.</para></step> <step performance="required"><para>Pojdite na območje, kamor želite pisati; odvisno od vaše nastavitve ga boste morda morali klikniti z &LGM;, da ga fokusirate.</para></step> <step performance="required"><para>Kliknite &SGM;, da prilepite. Če imate miško z dvema gumboma in emulirate tretji gumb, pritisnite hkrati oba gumba.</para></step> </procedure>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako spremenim privzet menu &RedHat; v menu <guimenu
->K</guimenu
->?</para>
+<para>Kako spremenim privzet menu &RedHat; v menu <guimenu>K</guimenu>?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Kliknite na gumb <guibutton
->K</guibutton
-> in izberite <menuchoice
-><guimenu
->System</guimenu
-><guimenuitem
->Appfinder</guimenuitem
-></menuchoice
->.</para>
+<para>Kliknite na gumb <guibutton>K</guibutton> in izberite <menuchoice><guimenu>System</guimenu><guimenuitem>Appfinder</guimenuitem></menuchoice>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="CVS">
-<para
->Kaj je <acronym
->CVS</acronym
->?</para>
+<para>Kaj je <acronym>CVS</acronym>?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Concurrent Versions System. Gre za različico nadzornega sistema in je osnovan na <acronym
->RCS</acronym
-> (Revision Control System), vendar ponuja več funkcionalnosti. Uporablja se za vzdrževanje izvorne kode med razvojem. Ohranja različice (uporabno, če ste kaj pokvarili in morate povrniti staro, čisto različico) ter omogoča ljudem oddaljeni dostop preko mreže, da lahko poberejo zadnjo različico izvorne kode in celo vnesejo (check in) nove datoteke (če imajo dovoljenje). Je prav tako odprta programska oprema (za podporo plačate, če želite), in ker je prost, je pogosta izbira za ljudi, ki pišejo odprte produkte, kot je na primer &kde;.</para>
+<para>Concurrent Versions System. Gre za različico nadzornega sistema in je osnovan na <acronym>RCS</acronym> (Revision Control System), vendar ponuja več funkcionalnosti. Uporablja se za vzdrževanje izvorne kode med razvojem. Ohranja različice (uporabno, če ste kaj pokvarili in morate povrniti staro, čisto različico) ter omogoča ljudem oddaljeni dostop preko mreže, da lahko poberejo zadnjo različico izvorne kode in celo vnesejo (check in) nove datoteke (če imajo dovoljenje). Je prav tako odprta programska oprema (za podporo plačate, če želite), in ker je prost, je pogosta izbira za ljudi, ki pišejo odprte produkte, kot je na primer &kde;.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Ali &kde; podpira dva zaslona (Xinerama)?</para>
+<para>Ali &kde; podpira dva zaslona (Xinerama)?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, rabite ustrezen strežnik X, ki to omogoča (&npr; MertroX ali XFree86 4.0 in novejši) in &kde; 
->= 2.2.1 </para>
+<para>Da, rabite ustrezen strežnik X, ki to omogoča (&npr; MertroX ali XFree86 4.0 in novejši) in &kde; >= 2.2.1 </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Zakaj <quote
->Povleci in spusti</quote
-> ne dela s Xineramo? </para>
+<para>Zakaj <quote>Povleci in spusti</quote> ne dela s Xineramo? </para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Za pravilno delovanje te možnosti morate nadgraditi XFree86 na različico 4.2.0.</para>
+<para>Za pravilno delovanje te možnosti morate nadgraditi XFree86 na različico 4.2.0.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako lahko preverim, katero različico &kde; uporabljam?</para>
+<para>Kako lahko preverim, katero različico &kde; uporabljam?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Poženite <application
->Nadzorno središče &kde;</application
->. Vsebuje tudi informacijski zaslon, ki poda tudi različico &kde;. Podatek je vključen tudi v pogovorna okna <guimenuitem
->O programu</guimenuitem
->. </para>
+<para>Poženite <application>Nadzorno središče &kde;</application>. Vsebuje tudi informacijski zaslon, ki poda tudi različico &kde;. Podatek je vključen tudi v pogovorna okna <guimenuitem>O programu</guimenuitem>. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Ali lahko pišem komercialno programsko opremo za &kde;?</para>
+<para>Ali lahko pišem komercialno programsko opremo za &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Knjižnice &kde; lahko uporabite za pisanje <quote
->komercialne in zaprte izvorne kode</quote
->, kot tudi za <quote
->komercialno in odprto programsko opremo</quote
->. Če pišete programe z odprto kodo, lahko uporabite &Qt; free edition. Če pa pišete zaprto programsko opremo, potem ne smete uporabiti &Qt; free edition; nabaviti morate &Qt; professional edition podjetja Troll Tech. </para
-> <para
->Če želite o tem izvedeti več, potem prosim kontaktirajte <ulink url="http://www.trolltech.com"
->Troll Tech</ulink
-> neposredno.</para>
+<para>Knjižnice &kde; lahko uporabite za pisanje <quote>komercialne in zaprte izvorne kode</quote>, kot tudi za <quote>komercialno in odprto programsko opremo</quote>. Če pišete programe z odprto kodo, lahko uporabite &Qt; free edition. Če pa pišete zaprto programsko opremo, potem ne smete uporabiti &Qt; free edition; nabaviti morate &Qt; professional edition podjetja Troll Tech. </para> <para>Če želite o tem izvedeti več, potem prosim kontaktirajte <ulink url="http://www.trolltech.com">Troll Tech</ulink> neposredno.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako se lotim ustvarjanja tem in ikon?</para>
+<para>Kako se lotim ustvarjanja tem in ikon?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Oglejte si <ulink url="http://artist.kde.org"
->http://artist.kde.org</ulink
->.</para>
+<para>Oglejte si <ulink url="http://artist.kde.org">http://artist.kde.org</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je <application
->KLyX</application
-> mrtev?</para>
+<para>Je <application>KLyX</application> mrtev?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da. Vendar pa bodo naslednje različice <application
->LyX</application
->-a neodvisne od &GUI;. Preverite napredek posameznih &GUI; vmesnikov <ulink url="http://devel.lyx.org/guii.php3"
->tukaj</ulink
->.</para>
+<para>Da. Vendar pa bodo naslednje različice <application>LyX</application>-a neodvisne od &GUI;. Preverite napredek posameznih &GUI; vmesnikov <ulink url="http://devel.lyx.org/guii.php3">tukaj</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->How can I get to know about development updates?</para>
+<para>How can I get to know about development updates?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Morda se boste želeli vpisati na katerega izmed različnih poštnih seznamov &kde;, še posebej kde-cvs, ki našteje vse vnose v <acronym
->CVS</acronym
-> skladišče (repository) &kde;. Preverite <ulink url="http://lists.kde.org"
->http://lists.kde.org</ulink
->, če bi jih želeli prebirati, a se nočete prijaviti.</para>
+<para>Morda se boste želeli vpisati na katerega izmed različnih poštnih seznamov &kde;, še posebej kde-cvs, ki našteje vse vnose v <acronym>CVS</acronym> skladišče (repository) &kde;. Preverite <ulink url="http://lists.kde.org">http://lists.kde.org</ulink>, če bi jih želeli prebirati, a se nočete prijaviti.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/moreinfo.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/moreinfo.docbook
index 9b5f1839e77..4f7a6b65e27 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/moreinfo.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/moreinfo.docbook
@@ -5,248 +5,74 @@
 -->
 
 <chapter id="more-info">
-<title
->Pridobivanje dodatnih informacij</title>
+<title>Pridobivanje dodatnih informacij</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kje se nahaja domača stran projekta &kde;?</para>
+<para>Kje se nahaja domača stran projekta &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Domača stran projekta &kde; se nahaja na <ulink url="http://www.kde.org"
->http://www.kde.org</ulink
->. Če imate raje lokalni zrcalni strežnik, jih je na voljo več, med katerimi lahko izbirate. Za trenuten seznam zrcalnih strežnikov spletne strani obiščite prosim <ulink url="http://www.kde.org/webmirrors.html"
->http://www.kde.org/webmirrors.html</ulink
->.</para>
+<para>Domača stran projekta &kde; se nahaja na <ulink url="http://www.kde.org">http://www.kde.org</ulink>. Če imate raje lokalni zrcalni strežnik, jih je na voljo več, med katerimi lahko izbirate. Za trenuten seznam zrcalnih strežnikov spletne strani obiščite prosim <ulink url="http://www.kde.org/webmirrors.html">http://www.kde.org/webmirrors.html</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="mailing-lists">
-<para
->Obstaja poštni seznam &kde;?</para>
+<para>Obstaja poštni seznam &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Hm, obstaja jih celo več. Vsak se osredotoča na različen vidik &kde;. Nekateri izmed njih so za razvijalce, tako da niso podrobneje razloženi. Nekaj pomembnejših seznamov, ki bi lahko bili zanimivi za uporabnike so:</para>
-<variablelist
-> <varlistentry
-><term
->kde</term
-> <listitem
-><para
->To je glavni seznam &kde; za splošne razprave.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-><term
->kde-announce</term
-> <listitem
-><para
->Ta seznam je za najavo novih različic &kde;, kot tudi novih orodij in programov.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-><term
->kde-look</term
-> <listitem
-><para
->Ta seznam se ukvarja z vprašanji izgleda in občutka ("look'n feel") in splošnimi vprašanji vmesnika.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-<para
->Popoln seznam poštnih seznamov najdete na <ulink url="http://www.kde.org/mailinglists.html"
->http://www.kde.org/mailinglists.html</ulink
->.</para>
-<para
->Zavedajte se prosim dejstva, da ni dobro spraševati stvari, ki so že odgovorjene v tem <acronym
->FAQ</acronym
->.</para>
+<para>Hm, obstaja jih celo več. Vsak se osredotoča na različen vidik &kde;. Nekateri izmed njih so za razvijalce, tako da niso podrobneje razloženi. Nekaj pomembnejših seznamov, ki bi lahko bili zanimivi za uporabnike so:</para>
+<variablelist> <varlistentry><term>kde</term> <listitem><para>To je glavni seznam &kde; za splošne razprave.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry><term>kde-announce</term> <listitem><para>Ta seznam je za najavo novih različic &kde;, kot tudi novih orodij in programov.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry><term>kde-look</term> <listitem><para>Ta seznam se ukvarja z vprašanji izgleda in občutka ("look'n feel") in splošnimi vprašanji vmesnika.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
+<para>Popoln seznam poštnih seznamov najdete na <ulink url="http://www.kde.org/mailinglists.html">http://www.kde.org/mailinglists.html</ulink>.</para>
+<para>Zavedajte se prosim dejstva, da ni dobro spraševati stvari, ki so že odgovorjene v tem <acronym>FAQ</acronym>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="subscribe">
-<para
->Kako se prijavim/odjavim s teh seznamov?</para>
+<para>Kako se prijavim/odjavim s teh seznamov?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da se prijavite, pošljite e-sporočilo na zahtevke za sezname ('list-request'), to je</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-request@kde.org"
->kde-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-announce-request@kde.org"
->kde-announce-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-user-request@kde.org"
->kde-user-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-look-request@kde.org"
->kde-look-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-<para
->Sporočilo mora vsebovati v predmetu sporočila <userinput
->subscribe <replaceable
->vaš_email_naslov</replaceable
-></userinput
-></para>
-<para
->Da se odjavite, pošljite e-sporočilo na zahtevke za sezname ('list-request'), to je:</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-request@kde.org"
->kde-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-announce-request@kde.org"
->kde-announce-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-user-request@kde.org"
->kde-user-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="mailto:kde-look-request@kde.org"
->kde-look-request@kde.org</ulink
-></para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-<para
->Sporočilo mora vsebovati v predmetu sporočila <userinput
->unsubscribe <replaceable
->vaš_email_naslov</replaceable
-></userinput
-> <important
-><para
->Nikoli se ne prijavite/odjavite na poštni seznam neposredno! Uporabite list-request.</para
-></important
-></para>
-<para
->Na voljo je tudi popoln seznam s &kde; povezanih poštnih seznamov in spletni vmesnik za prijavo in odjavo na naslovu <ulink url="http://master.kde.org/mailman/listinfo"
->http://master.kde.org/mailman/listinfo</ulink
->.</para>
+<para>Da se prijavite, pošljite e-sporočilo na zahtevke za sezname ('list-request'), to je</para>
+<itemizedlist> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-request@kde.org">kde-request@kde.org</ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-announce-request@kde.org">kde-announce-request@kde.org</ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-user-request@kde.org">kde-user-request@kde.org</ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-look-request@kde.org">kde-look-request@kde.org</ulink></para></listitem> </itemizedlist>
+<para>Sporočilo mora vsebovati v predmetu sporočila <userinput>subscribe <replaceable>vaš_email_naslov</replaceable></userinput></para>
+<para>Da se odjavite, pošljite e-sporočilo na zahtevke za sezname ('list-request'), to je:</para>
+<itemizedlist> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-request@kde.org">kde-request@kde.org</ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-announce-request@kde.org">kde-announce-request@kde.org</ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-user-request@kde.org">kde-user-request@kde.org</ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="mailto:kde-look-request@kde.org">kde-look-request@kde.org</ulink></para></listitem> </itemizedlist>
+<para>Sporočilo mora vsebovati v predmetu sporočila <userinput>unsubscribe <replaceable>vaš_email_naslov</replaceable></userinput> <important><para>Nikoli se ne prijavite/odjavite na poštni seznam neposredno! Uporabite list-request.</para></important></para>
+<para>Na voljo je tudi popoln seznam s &kde; povezanih poštnih seznamov in spletni vmesnik za prijavo in odjavo na naslovu <ulink url="http://master.kde.org/mailman/listinfo">http://master.kde.org/mailman/listinfo</ulink>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Obstaja arhiv poštnih seznamov?</para>
+<para>Obstaja arhiv poštnih seznamov?</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Da, <ulink url="http://www.progressive-comp.com"
->Progressive Computer Concepts</ulink
-> gosti arhiv, ki ga lahko preiskujete. &URL; je <ulink url="http://lists.kde.org"
->http://lists.kde.org</ulink
->. Tam boste videli imeniški seznam poštnih seznamov. Upoštevajte, da lahko na tem nivoju izvedete le iskanje po avtorju/predmetu. Na ta način verjetno ne boste našli tega, kar želite.</para>
+<para>Da, <ulink url="http://www.progressive-comp.com">Progressive Computer Concepts</ulink> gosti arhiv, ki ga lahko preiskujete. &URL; je <ulink url="http://lists.kde.org">http://lists.kde.org</ulink>. Tam boste videli imeniški seznam poštnih seznamov. Upoštevajte, da lahko na tem nivoju izvedete le iskanje po avtorju/predmetu. Na ta način verjetno ne boste našli tega, kar želite.</para>
 
-<para
->Da iščete po telesu sporočila, vstopite v eno izmed poštnih list. Kliknite na imenik, ki ga želite preiskati (&npr; <quote
->kde</quote
-> ali <quote
->kde-user</quote
->), spustni menu iskalnega polja bo tako privzeto ponudil iskanje po <quote
->telesu</quote
-> sporočila. Da boste temeljiti, boste verjetno iskali po imenikih <quote
->kde</quote
->, <quote
->kde-user</quote
-> in <quote
->kde-devel</quote
->. </para>
+<para>Da iščete po telesu sporočila, vstopite v eno izmed poštnih list. Kliknite na imenik, ki ga želite preiskati (&npr; <quote>kde</quote> ali <quote>kde-user</quote>), spustni menu iskalnega polja bo tako privzeto ponudil iskanje po <quote>telesu</quote> sporočila. Da boste temeljiti, boste verjetno iskali po imenikih <quote>kde</quote>, <quote>kde-user</quote> in <quote>kde-devel</quote>. </para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question id="newsgroups">
-<para
->Obstaja novičarska skupina na temo &kde;?</para>
+<para>Obstaja novičarska skupina na temo &kde;?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, obstaja! To je <literal
->comp.windows.x.kde</literal
->. Poleg tega obstaja še nemška novičarska skupina <literal
->de.alt.comp.kde</literal
->. Zavedajte se prosim dejstva, da ni dobro spraševati stvari, ki so že odgovorjene v tem <acronym
->FAQ</acronym
->.</para>
+<para>Da, obstaja! To je <literal>comp.windows.x.kde</literal>. Poleg tega obstaja še nemška novičarska skupina <literal>de.alt.comp.kde</literal>. Zavedajte se prosim dejstva, da ni dobro spraševati stvari, ki so že odgovorjene v tem <acronym>FAQ</acronym>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Obstajajo s &kde; povezani <acronym
->FAQ</acronym
->?</para>
+<para>Obstajajo s &kde; povezani <acronym>FAQ</acronym>?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da. Tu je njihov seznam:</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-><ulink url="http://www.kde.org/info/faq.html"
->&kde; 2.0 <acronym
->FAQ</acronym
-></ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="http://www.konqueror.org/faq.html"
->&konqueror; <acronym
->FAQ</acronym
-></ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="http://www.arts-project.org/doc/mcop-doc/artsd-faq.html"
->aRts sound server <acronym
->FAQ</acronym
-></ulink
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><ulink url="http://kmail.kde.org/manual/faq.html"
->&kmail; <acronym
->FAQ</acronym
-></ulink
-></para
-></listitem
-> </itemizedlist>
+<para>Da. Tu je njihov seznam:</para>
+<itemizedlist> <listitem><para><ulink url="http://www.kde.org/info/faq.html">&kde; 2.0 <acronym>FAQ</acronym></ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="http://www.konqueror.org/faq.html">&konqueror; <acronym>FAQ</acronym></ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="http://www.arts-project.org/doc/mcop-doc/artsd-faq.html">aRts sound server <acronym>FAQ</acronym></ulink></para></listitem> <listitem><para><ulink url="http://kmail.kde.org/manual/faq.html">&kmail; <acronym>FAQ</acronym></ulink></para></listitem> </itemizedlist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/nontdeapps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/nontdeapps.docbook
index 6c5fe7613d3..97e167a80cf 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/nontdeapps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/nontdeapps.docbook
@@ -5,30 +5,15 @@
 -->
 
 <chapter id="non-kde-apps">
-<title
->&kde; z ne-&kde; programi</title>
+<title>&kde; z ne-&kde; programi</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Moji ne-&kde; programi kot sta &Emacs; in <application
->kterm</application
-> so podivjali in izpisujejo velika okna in čudne pisave!</para>
+<para>Moji ne-&kde; programi kot sta &Emacs; in <application>kterm</application> so podivjali in izpisujejo velika okna in čudne pisave!</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Poženite <application
->nadzorno središče &kde;</application
-> in v <guimenu
->Videz in občutek</guimenu
-><guisubmenu
->Slog</guisubmenu
-> deaktivirajte <guilabel
->uveljavi nastavitve KDE za ne-KDE programe</guilabel
->, nato pa pritisnite gumb <guibutton
->Uveljavi</guibutton
-></para>
+<para>Poženite <application>nadzorno središče &kde;</application> in v <guimenu>Videz in občutek</guimenu><guisubmenu>Slog</guisubmenu> deaktivirajte <guilabel>uveljavi nastavitve KDE za ne-KDE programe</guilabel>, nato pa pritisnite gumb <guibutton>Uveljavi</guibutton></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/notrelated.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/notrelated.docbook
index f44ebe82787..7dc496d9032 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/notrelated.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/notrelated.docbook
@@ -7,190 +7,83 @@
 -->
 
 <chapter id="not-kde">
-<title
->Ne nujno s &kde; povezana vprašanja, pa vendar pogosto zastavljana.</title>
+<title>Ne nujno s &kde; povezana vprašanja, pa vendar pogosto zastavljana.</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako spremenim ločljivost zaslona?</para>
+<para>Kako spremenim ločljivost zaslona?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Uporabite <keycombo action="simul"
->&Ctrl;&Alt;<keycap
->+</keycap
-></keycombo
-> in <keycombo action="simul"
->&Ctrl;&Alt;<keycap
->-</keycap
-></keycombo
->, da preklapljate med ločljivostmi, ki ste jih določili v <filename
->XF86Config</filename
-> (morda v <filename class="directory"
->/etc/X11</filename
->; poglejte najprej malo naokoli). Če si želite umazati roke, lahko vedno neposredno urejate datoteko. Če namestite vašo priljubljeno ločljivost na začetek (ali pa če je našteta kot edina), potem se bodo &X-Windows; vedno zagnali s to ločljivostjo. <caution
-><para
-><emphasis
->Preden</emphasis
-> jo pričnete urejati, vedno naredite varnostno kopijo datoteke <filename
->XF86Config</filename
->. Napake v tej datoteki lahko naredijo vaše &X-Windows; neuporabne.</para
-></caution
-> <note
-><para
->Ta navodila so uporabna le, če poganjate različico 3.3.x strežnika XFree86. Če poganjate XFree86 4.x, morate pregledati <ulink url="http://xfree.org"
->XFree86(TM): Home Page</ulink
->.</para
-></note
-></para>
+<para>Uporabite <keycombo action="simul">&Ctrl;&Alt;<keycap>+</keycap></keycombo> in <keycombo action="simul">&Ctrl;&Alt;<keycap>-</keycap></keycombo>, da preklapljate med ločljivostmi, ki ste jih določili v <filename>XF86Config</filename> (morda v <filename class="directory">/etc/X11</filename>; poglejte najprej malo naokoli). Če si želite umazati roke, lahko vedno neposredno urejate datoteko. Če namestite vašo priljubljeno ločljivost na začetek (ali pa če je našteta kot edina), potem se bodo &X-Windows; vedno zagnali s to ločljivostjo. <caution><para><emphasis>Preden</emphasis> jo pričnete urejati, vedno naredite varnostno kopijo datoteke <filename>XF86Config</filename>. Napake v tej datoteki lahko naredijo vaše &X-Windows; neuporabne.</para></caution> <note><para>Ta navodila so uporabna le, če poganjate različico 3.3.x strežnika XFree86. Če poganjate XFree86 4.x, morate pregledati <ulink url="http://xfree.org">XFree86(TM): Home Page</ulink>.</para></note></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako spremenim barvno globino?</para>
+<para>Kako spremenim barvno globino?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Način, kako bi to lahko spremenili kar takoj ne obstaja. Lahko poženete &X-Windows; z uporabo <command
->startx <option
-> -bpp <replaceable
->število</replaceable
-></option
-></command
-> kjer je lahko <replaceable
->število</replaceable
-> 8, 16, 24, ali 32, odvisno od globine, ki jo želite. Če uporabljate <application
->xdm</application
->/&tdm;, morate urediti <filename
->/etc/X11/xdm/Xservers</filename
-> (pot se morda lahko razlikuje) z <userinput
->:0 local /usr/X11R6/bin/X -bpp 16</userinput
-> za 16 bitno barvno globino.</para>
-<para
->Lahko tudi uredite datoteko <filename
->XF86Config</filename
-> in dodate vrstico, kot je <userinput
->DefaultColorDepth <replaceable
->število</replaceable
-></userinput
-> v razdelek "Screen". Naslednjič, ko boste pognali X, bodo tekli z ravnokar nastavljeno barvno globino.</para>
+<para>Način, kako bi to lahko spremenili kar takoj ne obstaja. Lahko poženete &X-Windows; z uporabo <command>startx <option> -bpp <replaceable>število</replaceable></option></command> kjer je lahko <replaceable>število</replaceable> 8, 16, 24, ali 32, odvisno od globine, ki jo želite. Če uporabljate <application>xdm</application>/&tdm;, morate urediti <filename>/etc/X11/xdm/Xservers</filename> (pot se morda lahko razlikuje) z <userinput>:0 local /usr/X11R6/bin/X -bpp 16</userinput> za 16 bitno barvno globino.</para>
+<para>Lahko tudi uredite datoteko <filename>XF86Config</filename> in dodate vrstico, kot je <userinput>DefaultColorDepth <replaceable>število</replaceable></userinput> v razdelek "Screen". Naslednjič, ko boste pognali X, bodo tekli z ravnokar nastavljeno barvno globino.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj naj naredim, če uporabljam miško z dvema gumboma?</para>
+<para>Kaj naj naredim, če uporabljam miško z dvema gumboma?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Pojdite in si kupite takšno s tremi gumbi ali pa uporabite emulacijo tretjega gumba. To dosežete s hkratnim pritiskom &LGM; in &DGM;. V vaši datoteki <filename
->XF86Config</filename
-> morate omogočiti možnost <option
->Emulate3Buttons</option
->. </para
-> 
+<para>Pojdite in si kupite takšno s tremi gumbi ali pa uporabite emulacijo tretjega gumba. To dosežete s hkratnim pritiskom &LGM; in &DGM;. V vaši datoteki <filename>XF86Config</filename> morate omogočiti možnost <option>Emulate3Buttons</option>. </para> 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj je "lepljivo" okno?</para>
+<para>Kaj je "lepljivo" okno?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->V okolju z več navideznimi namizji bo "lepljivo" okno ostalo na zaslonu tudi, ko boste preklopili med namizji, kot bi bilo prilepljeno na steklo zaslona. <application
->Xclock</application
-> je tipičen kandidat za prilepljanje, saj morate pognati le en izvod, pa vseeno vedno ostane z vami. </para>
+<para>V okolju z več navideznimi namizji bo "lepljivo" okno ostalo na zaslonu tudi, ko boste preklopili med namizji, kot bi bilo prilepljeno na steklo zaslona. <application>Xclock</application> je tipičen kandidat za prilepljanje, saj morate pognati le en izvod, pa vseeno vedno ostane z vami. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako nadomestim miškin kazalec oblike "X" s puščico?</para>
+<para>Kako nadomestim miškin kazalec oblike "X" s puščico?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Različne v X dosegljive oblike kurzorja so definirane v <filename class="headerfile"
->X11/cursorfont.h</filename
->. Spremenite jo lahko z uporabo <command
->xsetroot -cursor_name <replaceable
->name_of_cursor</replaceable
-></command
->. V mojem <filename
->.Xclients</filename
-> imam na primer:</para>
+<para>Različne v X dosegljive oblike kurzorja so definirane v <filename class="headerfile">X11/cursorfont.h</filename>. Spremenite jo lahko z uporabo <command>xsetroot -cursor_name <replaceable>name_of_cursor</replaceable></command>. V mojem <filename>.Xclients</filename> imam na primer:</para>
 <screen>
 xsetroot -cursor_name left_ptr
 </screen>
-<para
->To bo ustvarilo običajen levo usmerjen kazalec. Da vidite druge alternative, vtipkajte <command
->xfd -fn cursor</command
->. In seveda ne pozabite da je <command
->man xsetroot</command
-> vaš prijatelj.</para>
+<para>To bo ustvarilo običajen levo usmerjen kazalec. Da vidite druge alternative, vtipkajte <command>xfd -fn cursor</command>. In seveda ne pozabite da je <command>man xsetroot</command> vaš prijatelj.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako izvlečem/namestim datoteke diff?</para>
+<para>Kako izvlečem/namestim datoteke diff?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da generirate context-diff, primeren za popravljanje (patching), uporabite <command
->diff -u <replaceable
->stara-datoteka nova-datoteka</replaceable
-> &gt; <replaceable
->patchfile</replaceable
-></command
->. Da nanesete popravek na datoteko (<abbrev
->ang. </abbrev
-> "patch the file"), izvedite <command
->patch &lt; <replaceable
->patchfile</replaceable
-></command
->.</para
-> 
+<para>Da generirate context-diff, primeren za popravljanje (patching), uporabite <command>diff -u <replaceable>stara-datoteka nova-datoteka</replaceable> &gt; <replaceable>patchfile</replaceable></command>. Da nanesete popravek na datoteko (<abbrev>ang. </abbrev> "patch the file"), izvedite <command>patch &lt; <replaceable>patchfile</replaceable></command>.</para> 
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako prepričam &Linux;, da priklopi disketnik za uporabo z disketami, ki so formatirane kot DOS in ext2?</para>
+<para>Kako prepričam &Linux;, da priklopi disketnik za uporabo z disketami, ki so formatirane kot DOS in ext2?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->V <filename
->/etc/fstab</filename
-> določite datotečni sistem kot auto. Samodejno prepoznavanje deluje za DOS in ext2.</para>
+<para>V <filename>/etc/fstab</filename> določite datotečni sistem kot auto. Samodejno prepoznavanje deluje za DOS in ext2.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako poženem &kde; z vklopljenim <keycap
->Num Lock</keycap
->?</para>
+<para>Kako poženem &kde; z vklopljenim <keycap>Num Lock</keycap>?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Ste poskusili <command
->man setleds</command
->? Morda boste želeli urediti vašo datoteko <filename
->$<envar
->HOME</envar
->/.Xmodmap</filename
->, vanje pa vnesite naslednje vrstice:</para>
+<para>Ste poskusili <command>man setleds</command>? Morda boste želeli urediti vašo datoteko <filename>$<envar>HOME</envar>/.Xmodmap</filename>, vanje pa vnesite naslednje vrstice:</para>
 <screen>
 ! redefines numeric keypad to be used without NumLock
 keycode 79 = 7
@@ -212,75 +105,35 @@ keycode 86 = plus
 ! deactivates NumLock key
 keycode 77 =            
 </screen>
-<para
->Druge možne alternative so:</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-><application
->xkeycaps</application
->: <mousebutton
->desni</mousebutton
-> klik bi moral omogočiti urejanje. To boste morda lahko storili kot root.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><command
->man XF86Config</command
-> in poglejte v razdelek Keyboard (tipkovnica).</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Namestite <application
->NumLockX</application
->, ki je dosegljiv na <ulink url="http://dforce.sh.cvut.cz/~seli/en/numlockx"
->http://dforce.sh.cvut.cz/~seli/en/numlockx</ulink
->.</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
+<para>Druge možne alternative so:</para>
+<itemizedlist> <listitem><para><application>xkeycaps</application>: <mousebutton>desni</mousebutton> klik bi moral omogočiti urejanje. To boste morda lahko storili kot root.</para></listitem> <listitem><para><command>man XF86Config</command> in poglejte v razdelek Keyboard (tipkovnica).</para></listitem> <listitem><para>Namestite <application>NumLockX</application>, ki je dosegljiv na <ulink url="http://dforce.sh.cvut.cz/~seli/en/numlockx">http://dforce.sh.cvut.cz/~seli/en/numlockx</ulink>.</para></listitem> </itemizedlist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako posnamem okno ali namizje?</para>
+<para>Kako posnamem okno ali namizje?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Uporabite &ksnapshot;.</para>
+<para>Uporabite &ksnapshot;.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je na voljo kakšen program za izdelavo spletnih strani?</para>
+<para>Je na voljo kakšen program za izdelavo spletnih strani?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da, na voljo jih je celo mnogo, vključno s <application
->StarOffice</application
->, <application
->&Netscape; Composer</application
-> in <application
->XEmacs</application
->. Obstaja tudi precej &kde; programov. Da najdete najnovejši seznam, pojdite na <ulink url="http://apps.kde.com"
->APPS.&kde;.com: The Latest in &kde; Applications</ulink
-> in iščite <emphasis
->web development</emphasis
->. Preizkusite jih kar največ in izberite tistega, ki vam najbolj ustreza.</para>
+<para>Da, na voljo jih je celo mnogo, vključno s <application>StarOffice</application>, <application>&Netscape; Composer</application> in <application>XEmacs</application>. Obstaja tudi precej &kde; programov. Da najdete najnovejši seznam, pojdite na <ulink url="http://apps.kde.com">APPS.&kde;.com: The Latest in &kde; Applications</ulink> in iščite <emphasis>web development</emphasis>. Preizkusite jih kar največ in izberite tistega, ki vam najbolj ustreza.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj pomenijo vse te kratice kot na primer AFAIK?</para>
+<para>Kaj pomenijo vse te kratice kot na primer AFAIK?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
-><screen>
+<para><screen>
 AAMOF: as a matter of fact
 AFAIK: as far as I know
 AISE: as I see it
@@ -303,8 +156,7 @@ RTFM: read the fine manual
 SOP: standard operating procedure
 TIA: thanks in advance
 YMMV: your mileage may vary
-</screen
-></para>
+</screen></para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/panel.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/panel.docbook
index f1cd4654828..94e32700b63 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/panel.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/panel.docbook
@@ -5,48 +5,16 @@
 -->
 
 <chapter id="panel">
-<title
->Pult</title>
+<title>Pult</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako dodam programe na pult (&kicker;)?</para>
+<para>Kako dodam programe na pult (&kicker;)?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Obstaja več načinov dodajanja programa na pult:</para>
-<variablelist
-> <varlistentry
-><term
->Uporaba nastavitvenega menuja pulta</term
-> <listitem
-> <para
->Morda najlažji način je uporaba izbire <menuchoice
-><guimenu
->Nastavi pult</guimenu
-><guimenuitem
->Dodaj </guimenuitem
-><guimenuitem
->Gumb</guimenuitem
-></menuchoice
-> v menuju pulta (menu, ki se pojavi ob kliku na gumb <guibutton
->K</guibutton
-> na pultu). Menu prikazuje vse nameščene programe &kde;. Da dodate gumb v menu, preprosto kliknite na program.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Uporaba datotečnega upravljalnika</term
-> <listitem
-> <para
->Datoteko <filename
->.desktop</filename
-> lahko tudi povlečete iz okna datotečnega upravljalnika na pult.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<para>Obstaja več načinov dodajanja programa na pult:</para>
+<variablelist> <varlistentry><term>Uporaba nastavitvenega menuja pulta</term> <listitem> <para>Morda najlažji način je uporaba izbire <menuchoice><guimenu>Nastavi pult</guimenu><guimenuitem>Dodaj </guimenuitem><guimenuitem>Gumb</guimenuitem></menuchoice> v menuju pulta (menu, ki se pojavi ob kliku na gumb <guibutton>K</guibutton> na pultu). Menu prikazuje vse nameščene programe &kde;. Da dodate gumb v menu, preprosto kliknite na program.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Uporaba datotečnega upravljalnika</term> <listitem> <para>Datoteko <filename>.desktop</filename> lahko tudi povlečete iz okna datotečnega upravljalnika na pult.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
@@ -54,25 +22,13 @@
 <!--
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Is it possible to change the <guibutton
->K</guibutton
-> button of
+<para>Is it possible to change the <guibutton>K</guibutton> button of
 the panel to another picture?</para>
-</question
->/
+</question>/
 <answer>
-<para
->Look for
-<filename
->$<envar
->HOME</envar
->/.trinity/share/apps/kicker/pics/go.png</filename
-> and
-<filename
->$<envar
->HOME</envar
->/.trinity/share/apps/kicker/pics/mini/go.png</filename>
+<para>Look for
+<filename>$<envar>HOME</envar>/.trinity/share/apps/kicker/pics/go.png</filename> and
+<filename>$<envar>HOME</envar>/.trinity/share/apps/kicker/pics/mini/go.png</filename>
 and replace them.  Do not forget to flatten the replacements to one
 layer, or else you will not see anything.  Create the directories if
 they do not already exist.  Then restart &kicker;.</para>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tdeapps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tdeapps.docbook
index a070daf66a6..85bf7314415 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tdeapps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tdeapps.docbook
@@ -5,202 +5,39 @@
 -->
 
 <chapter id="applications">
-<title
->&kde; programi</title>
+<title>&kde; programi</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->&kppp;</para>
+<para>&kppp;</para>
 </question>
 <answer>
 
-<para
->Mnogi uporabniki poročajo o težavah pri uporabi &kppp;. Preden se še vi pritožite, preverite raje naslednje možnosti:</para>
+<para>Mnogi uporabniki poročajo o težavah pri uporabi &kppp;. Preden se še vi pritožite, preverite raje naslednje možnosti:</para>
 
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Se sploh lahko povežete z vašim <acronym
->ISP</acronym
-> brez uporabe &kppp;? Če ne, potem verjetno &kppp; sploh ni ničesar kriv.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Ste pregledali dokumentacijo &kppp; vsaj trikrat in sledili navodilom, in namigom ob težavah?</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-<para
->Do dokumentacije za &kppp; lahko dostopate preko <application
->&kde; Help Center</application
-> ali pa greste neposredno v imenik z dokumentacijo, običajno <filename class="directory"
->$<envar
->TDEDIR</envar
->/share/doc/HTML/default/kppp</filename
->. Na koncu, ne pa nazadnje, domača stran &kppp; je na <ulink url="http://devel-home.kde.org/~kppp/"
->http://devel-home.kde.org/~kppp/</ulink
->.</para>
-<para
->Če imate še vedno težave, vam bo morda pomagalo to:</para>
-<variablelist
-> <varlistentry
-><term
->Kako v &kppp; spremeniti nastavitev &MTU;?</term
-> <listitem
-><para
->Odprite pogovorno okno &kppp; in izberite <guibutton
->Nastavitve</guibutton
->. Izberite obstoječ račun in kliknite <guibutton
->Uredi</guibutton
-> ali <guibutton
->Nov</guibutton
->, da ustvarite nov klicni račun. Izberite vez <guilabel
->Pokliči</guilabel
-> in kliknite <guibutton
-></guibutton
->. V besedilno polje Prikroji argumente vtipkajte, kar želite spremeniti (<abbrev
->npr.</abbrev
-> <userinput
->mtu 296</userinput
->) in kliknite <guibutton
->Dodaj</guibutton
->. Ko ste zadovoljni, kliknite <guibutton
->Zapri</guibutton
->.</para
-> <para
->Da preverite, ali so zmožnosti <quote
->prijele</quote
->, naredite eno izmed naslednjih stvari:</para
-> <itemizedlist
-> <listitem
-> <para
->V terminalskem oknu poženite <userinput
-><command
->/sbin/ifconfig</command
-> ppp0</userinput
-> in preglejte sporočeni &MTU; v izhodu. Ustrezati bi moral vaši zahtevi.</para
-> </listitem
-> <listitem
-><para
->Dodajte <option
->debug</option
-> in <option
->kdebug</option
-> (vsakega v ločeni vrstici) v vašo datoteko <filename
->/etc/ppp/options</filename
-> in ponovno poženite &PPP; sejo. Razhroščevalna sporočila boste našli v <filename
->/var/log/messages</filename
->, vključno z &MRU; in &MTU; nastavitvami.</para
-></listitem
-> </itemizedlist
-> <para
->Če želite, lahko nastavitve &MRU; in &MTU; dodate v datoteko <filename
->options</filename
-> in sicer eno celovito nastavitve v eno vrstico, brez narekovajev in črtic.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kppp; se poveže pri nižji hitrosti kot običajno.</term
-> <listitem
-><para
->Naslednji trik bo morda pomagal:</para
-> <itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Poizkusite izvesti <command
->setserial spd_hi</command
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Privzeta vrednost &MTU; je 1500, kar je morda preveč za klicno povezavo. Poizkusite jo spremeniti na manjšo vrednost, kot je <userinput
->296</userinput
-> or <userinput
->576</userinput
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Poiščite v <filename class="directory"
->$<envar
->HOME</envar
->/.trinity/share/config</filename
-> datoteko <filename
->kppprc</filename
->. Preverite, da je tam dejansko definirana pravilna hitrost modema.</para
-></listitem
-> </itemizedlist
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<itemizedlist> <listitem><para>Se sploh lahko povežete z vašim <acronym>ISP</acronym> brez uporabe &kppp;? Če ne, potem verjetno &kppp; sploh ni ničesar kriv.</para></listitem> <listitem><para>Ste pregledali dokumentacijo &kppp; vsaj trikrat in sledili navodilom, in namigom ob težavah?</para></listitem> </itemizedlist>
+<para>Do dokumentacije za &kppp; lahko dostopate preko <application>&kde; Help Center</application> ali pa greste neposredno v imenik z dokumentacijo, običajno <filename class="directory">$<envar>TDEDIR</envar>/share/doc/HTML/default/kppp</filename>. Na koncu, ne pa nazadnje, domača stran &kppp; je na <ulink url="http://devel-home.kde.org/~kppp/">http://devel-home.kde.org/~kppp/</ulink>.</para>
+<para>Če imate še vedno težave, vam bo morda pomagalo to:</para>
+<variablelist> <varlistentry><term>Kako v &kppp; spremeniti nastavitev &MTU;?</term> <listitem><para>Odprite pogovorno okno &kppp; in izberite <guibutton>Nastavitve</guibutton>. Izberite obstoječ račun in kliknite <guibutton>Uredi</guibutton> ali <guibutton>Nov</guibutton>, da ustvarite nov klicni račun. Izberite vez <guilabel>Pokliči</guilabel> in kliknite <guibutton></guibutton>. V besedilno polje Prikroji argumente vtipkajte, kar želite spremeniti (<abbrev>npr.</abbrev> <userinput>mtu 296</userinput>) in kliknite <guibutton>Dodaj</guibutton>. Ko ste zadovoljni, kliknite <guibutton>Zapri</guibutton>.</para> <para>Da preverite, ali so zmožnosti <quote>prijele</quote>, naredite eno izmed naslednjih stvari:</para> <itemizedlist> <listitem> <para>V terminalskem oknu poženite <userinput><command>/sbin/ifconfig</command> ppp0</userinput> in preglejte sporočeni &MTU; v izhodu. Ustrezati bi moral vaši zahtevi.</para> </listitem> <listitem><para>Dodajte <option>debug</option> in <option>kdebug</option> (vsakega v ločeni vrstici) v vašo datoteko <filename>/etc/ppp/options</filename> in ponovno poženite &PPP; sejo. Razhroščevalna sporočila boste našli v <filename>/var/log/messages</filename>, vključno z &MRU; in &MTU; nastavitvami.</para></listitem> </itemizedlist> <para>Če želite, lahko nastavitve &MRU; in &MTU; dodate v datoteko <filename>options</filename> in sicer eno celovito nastavitve v eno vrstico, brez narekovajev in črtic.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kppp; se poveže pri nižji hitrosti kot običajno.</term> <listitem><para>Naslednji trik bo morda pomagal:</para> <itemizedlist> <listitem><para>Poizkusite izvesti <command>setserial spd_hi</command>.</para></listitem> <listitem><para>Privzeta vrednost &MTU; je 1500, kar je morda preveč za klicno povezavo. Poizkusite jo spremeniti na manjšo vrednost, kot je <userinput>296</userinput> or <userinput>576</userinput>.</para></listitem> <listitem><para>Poiščite v <filename class="directory">$<envar>HOME</envar>/.trinity/share/config</filename> datoteko <filename>kppprc</filename>. Preverite, da je tam dejansko definirana pravilna hitrost modema.</para></listitem> </itemizedlist></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->&konsole;</para>
+<para>&konsole;</para>
 </question>
 <answer>
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Kako se premaknem za eno stran navzgor ali navzdol?</term
-> <listitem
-><para
->Uporabite <keycombo action="simul"
-> <keycap
->Shift</keycap
-> <keycap
->Page Up</keycap
-></keycombo
-> in <keycombo action="simul"
-><keycap
->Shift</keycap
-><keycap
->Page Dn</keycap
-></keycombo
->. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Kako opravim preprost <quote
->prepiši</quote
-> iz &konsole; v karkoli drugega?</term
-> <listitem
-><para
->Ko izvedem <command
->ls</command
->, najprej izberem s pomočjo miške želeno besedilo, pritisnem <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->C</keycap
-></keycombo
->, nato aktiviram ciljni program, pokažem z miško na ustrezen del in pritisnem <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->V</keycap
-></keycombo
->. Alternativno osvetlite besedilo z vlečenjem s pritisnjenim &LGM; in prilepljajte s &SGM; (ali obema gumboma, če uporabljate miško z dvema gumboma, ki emulirata tretjega). </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>Kako se premaknem za eno stran navzgor ali navzdol?</term> <listitem><para>Uporabite <keycombo action="simul"> <keycap>Shift</keycap> <keycap>Page Up</keycap></keycombo> in <keycombo action="simul"><keycap>Shift</keycap><keycap>Page Dn</keycap></keycombo>. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Kako opravim preprost <quote>prepiši</quote> iz &konsole; v karkoli drugega?</term> <listitem><para>Ko izvedem <command>ls</command>, najprej izberem s pomočjo miške želeno besedilo, pritisnem <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>C</keycap></keycombo>, nato aktiviram ciljni program, pokažem z miško na ustrezen del in pritisnem <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>V</keycap></keycombo>. Alternativno osvetlite besedilo z vlečenjem s pritisnjenim &LGM; in prilepljajte s &SGM; (ali obema gumboma, če uporabljate miško z dvema gumboma, ki emulirata tretjega). </para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->&kmail;</para>
+<para>&kmail;</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->&kmail; ima svojo spletno stran <ulink url="http://kmail.kde.org"
->http://kmail.kde.org</ulink
->, kjer je na voljo <acronym
->FAQ</acronym
->.</para>
+<para>&kmail; ima svojo spletno stran <ulink url="http://kmail.kde.org">http://kmail.kde.org</ulink>, kjer je na voljo <acronym>FAQ</acronym>.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tips.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tips.docbook
index 986d81f4dca..51466b28f64 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tips.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/tips.docbook
@@ -5,94 +5,46 @@
 -->
 
 <chapter id="tips">
-<title
->Uporabni namigi</title>
+<title>Uporabni namigi</title>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Branje strani man v &kde;</para>
+<para>Branje strani man v &kde;</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Prikličite okno minicli (privzeto <keycombo action="simul"
->&Alt;<keycap
->F2</keycap
-></keycombo
->) in vtipkajte <command
->man:<replaceable
->command</replaceable
-></command
->. Če so bile strani stisnjene z gzipom, jih celo odpakira.</para>
-<para
->Lahko pa uporabite <application
->&kde; Help Center</application
-> če uporabljate &kde; 2. Preprosto poženite <application
->&kde; Help Center</application
-> s klikom na ikono (modra knjiga z rumeno žarnico) na orodni vrstici. Ko se je <application
->&kde; Help Center</application
-> naložil, bo okno na levi vsebovalo izbiro imenovano <guilabel
->Unix manual pages</guilabel
->. Kliknite na enega izmed teh vnosov in brskali boste lahko po straneh man, ki so nameščene v vašem sistemu.</para>
+<para>Prikličite okno minicli (privzeto <keycombo action="simul">&Alt;<keycap>F2</keycap></keycombo>) in vtipkajte <command>man:<replaceable>command</replaceable></command>. Če so bile strani stisnjene z gzipom, jih celo odpakira.</para>
+<para>Lahko pa uporabite <application>&kde; Help Center</application> če uporabljate &kde; 2. Preprosto poženite <application>&kde; Help Center</application> s klikom na ikono (modra knjiga z rumeno žarnico) na orodni vrstici. Ko se je <application>&kde; Help Center</application> naložil, bo okno na levi vsebovalo izbiro imenovano <guilabel>Unix manual pages</guilabel>. Kliknite na enega izmed teh vnosov in brskali boste lahko po straneh man, ki so nameščene v vašem sistemu.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Hitro premikanje in spreminjanje velikosti oken</para>
+<para>Hitro premikanje in spreminjanje velikosti oken</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da premaknete okno, uporabite <keycombo action="simul"
->&Alt;<mousebutton
->levi</mousebutton
-></keycombo
-> gumb miške. <keycombo action="simul"
->&Alt;<mousebutton
->desni</mousebutton
-></keycombo
-> gumb miške bo spremenil velikost okna. Na koncu, ne pa na zadnje, <keycombo action="simul"
->&Alt;<mousebutton
->srednji</mousebutton
-></keycombo
-> gumb miške dvigne/spusti okno. <application
->Nadzorno središče &kde;</application
-> vam omogoča spreminjanje teh vezi.</para>
+<para>Da premaknete okno, uporabite <keycombo action="simul">&Alt;<mousebutton>levi</mousebutton></keycombo> gumb miške. <keycombo action="simul">&Alt;<mousebutton>desni</mousebutton></keycombo> gumb miške bo spremenil velikost okna. Na koncu, ne pa na zadnje, <keycombo action="simul">&Alt;<mousebutton>srednji</mousebutton></keycombo> gumb miške dvigne/spusti okno. <application>Nadzorno središče &kde;</application> vam omogoča spreminjanje teh vezi.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Pobijanje oken v &kde;</para>
+<para>Pobijanje oken v &kde;</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Obstaja standardna kombinacija tipk (<keycombo action="simul"
->&Ctrl;&Alt;&Esc;</keycombo
->) ki vam prikaže kurzor v obliki lobanje/prekrižane kosti. Z njim kliknite na okno, da ga ubijete. Vezi tipk se lahko vidijo/spremenijo v <application
->Nadzornem središču &kde;</application
->. </para>
+<para>Obstaja standardna kombinacija tipk (<keycombo action="simul">&Ctrl;&Alt;&Esc;</keycombo>) ki vam prikaže kurzor v obliki lobanje/prekrižane kosti. Z njim kliknite na okno, da ga ubijete. Vezi tipk se lahko vidijo/spremenijo v <application>Nadzornem središču &kde;</application>. </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <!-- fixme: how to do in KDE2.x
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Switching window managers on the fly in &kde; 1.x</para>
+<para>Switching window managers on the fly in &kde; 1.x</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->If you want to switch your window manager on the fly, type the
-following into a terminal window: <command
->kwmcom
-go:<replaceable
->blackbox</replaceable
-></command
->.  This switches to
+<para>If you want to switch your window manager on the fly, type the
+following into a terminal window: <command>kwmcom
+go:<replaceable>blackbox</replaceable></command>.  This switches to
 Blackbox, but you can substitute any window manager you like.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/winmng.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/winmng.docbook
index 70644f6c0bb..4f75429f3d4 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/winmng.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/faq/winmng.docbook
@@ -7,110 +7,64 @@
 
 
 <chapter id="windowmanager">
-<title
->Okenski upravljalnik</title>
+<title>Okenski upravljalnik</title>
 
-<para
->Privzet okenski upravljalnik, ki ga ponuja &kde; je K Window Manager (&twin;). Prosim preberite "Priročnik za K Window Manager" (dosegljiv bi moral biti iz <application
->&kde; Help Center</application
->), v njem je precej uporabnih informacij.</para>
+<para>Privzet okenski upravljalnik, ki ga ponuja &kde; je K Window Manager (&twin;). Prosim preberite "Priročnik za K Window Manager" (dosegljiv bi moral biti iz <application>&kde; Help Center</application>), v njem je precej uporabnih informacij.</para>
 
 <qandaset>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Obstajajo za operacije &twin; bližnjice s pomočjo tipk?</para>
+<para>Obstajajo za operacije &twin; bližnjice s pomočjo tipk?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Obstajajo. Prosim poglejte v "Priročnik za K Window Manager", kjer najdete seznam dosegljivih bližnjic.</para>
+<para>Obstajajo. Prosim poglejte v "Priročnik za K Window Manager", kjer najdete seznam dosegljivih bližnjic.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Lahko določim svoj nabor bližnjic s pomočjo tipk?</para>
+<para>Lahko določim svoj nabor bližnjic s pomočjo tipk?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da. Poženite <application
->nadzorno središče &kde; </application
-> in izberite <menuchoice
-><guimenu
->Videz in občutek</guimenu
-><guimenuitem
->Tipkovne vezi</guimenuitem
-></menuchoice
->, da nastavite vezi okenskega upravljalnika, kot so razpiranje oken <abbrev
->itd.</abbrev
-> </para>
+<para>Da. Poženite <application>nadzorno središče &kde; </application> in izberite <menuchoice><guimenu>Videz in občutek</guimenu><guimenuitem>Tipkovne vezi</guimenuitem></menuchoice>, da nastavite vezi okenskega upravljalnika, kot so razpiranje oken <abbrev>itd.</abbrev> </para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Ko "ikoniziram" okno, le to izgine. Kam gre?</para>
+<para>Ko "ikoniziram" okno, le to izgine. Kam gre?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Pri mnogih &X-Windows; &GUI;, bo gumb pomanjšaj (majhna pika) izbrisal okno, ki ga program poganja in namesto njega ustvaril ikono na namizju. Tega &kde; ne naredi, namesto tega je okno, ki je ikonizirano le skrito (program pa še vedno teče).</para>
-<para
->Obstaja več načinov dostopa do "izginulih" oken:</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-> <para
->Če poganjate opravilno vrstico &kicker;ja, lahko izberete izpis seznama opravil na namizju. Ikonizirana opravila bodo imela imena obdana z oklepaji.</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Če z &SGM; kliknete na korensko okno (<abbrev
->npr.</abbrev
-> ozadje namizja), bo &twin; izpisal seznam vseh dosegljivih opravil (in spet bodo imena ikoniziranih opravil v oklepajih).</para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+<para>Pri mnogih &X-Windows; &GUI;, bo gumb pomanjšaj (majhna pika) izbrisal okno, ki ga program poganja in namesto njega ustvaril ikono na namizju. Tega &kde; ne naredi, namesto tega je okno, ki je ikonizirano le skrito (program pa še vedno teče).</para>
+<para>Obstaja več načinov dostopa do "izginulih" oken:</para>
+<itemizedlist> <listitem> <para>Če poganjate opravilno vrstico &kicker;ja, lahko izberete izpis seznama opravil na namizju. Ikonizirana opravila bodo imela imena obdana z oklepaji.</para> </listitem> <listitem> <para>Če z &SGM; kliknete na korensko okno (<abbrev>npr.</abbrev> ozadje namizja), bo &twin; izpisal seznam vseh dosegljivih opravil (in spet bodo imena ikoniziranih opravil v oklepajih).</para> </listitem> </itemizedlist>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kako razpnem okna le navpično ali vodoravno?</para>
+<para>Kako razpnem okna le navpično ali vodoravno?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Če vaše okno že ni maksimalizirano, bo klik na gumb za povečanje z &LGM;/&SGM;/&DGM; maksimaliziral v celoti/navpično/vodoravno.</para>
+<para>Če vaše okno že ni maksimalizirano, bo klik na gumb za povečanje z &LGM;/&SGM;/&DGM; maksimaliziral v celoti/navpično/vodoravno.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj je "senčeno" okno?</para>
+<para>Kaj je "senčeno" okno?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Z "senčenim" oknom označujemo "zvitje" okna, ki pusti vidno le naslovno letev. To lahko naredite tako, da dvojno kliknete na naslovno letev okna.</para>
+<para>Z "senčenim" oknom označujemo "zvitje" okna, ki pusti vidno le naslovno letev. To lahko naredite tako, da dvojno kliknete na naslovno letev okna.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Je možno imeti senčeno ogrodje za postavljanje oken kot v FVWM2?</para>
+<para>Je možno imeti senčeno ogrodje za postavljanje oken kot v FVWM2?</para>
 </question>
 <answer>
-<para
->Da. Poženite <application
->Nadzorno središče &kde;</application
-> in izberite <guimenu
->Videz in občutek</guimenu
-> <guisubmenu
->Window Behavior</guisubmenu
-> in na koncu <guimenuitem
->Napredno</guimenuitem
->. V pogovornem oknu je možnost, ki omogoča, da določite taktiko postavitve okna.</para>
+<para>Da. Poženite <application>Nadzorno središče &kde;</application> in izberite <guimenu>Videz in občutek</guimenu> <guisubmenu>Window Behavior</guisubmenu> in na koncu <guimenuitem>Napredno</guimenuitem>. V pogovornem oknu je možnost, ki omogoča, da določite taktiko postavitve okna.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/glossary/tdeprintingglossary.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/glossary/tdeprintingglossary.docbook
index fe8cf155a5e..39e1bad97e8 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/glossary/tdeprintingglossary.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/glossary/tdeprintingglossary.docbook
@@ -11,25 +11,13 @@
 <glossary id="glossary">
 -->
         <glossdiv id="glossdiv-printing">
-                <title
->Tiskanje</title>
+                <title>Tiskanje</title>
  
 
                 <glossentry id="gloss-acl">
-                        <glossterm
-><acronym
->ACLs</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->A</emphasis
->ccess
-			<emphasis
->C</emphasis
->ontrol <emphasis
->L</emphasis
->ists;
+                        <glossterm><acronym>ACLs</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>A</emphasis>ccess
+			<emphasis>C</emphasis>ontrol <emphasis>L</emphasis>ists;
 				ACLs are used to check for the access by a given
 				(authenticated) user. A first rough support for ACLs
 				for printing is available from &CUPS;; this will be refined
@@ -39,11 +27,8 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-appsocketprotocol">
-                        <glossterm
->AppSocket Protocol</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->AppSocket is a protocol for the transfer of
+                        <glossterm>AppSocket Protocol</glossterm>
+                        <glossdef><para>AppSocket is a protocol for the transfer of
 				print data, also frequently called "Direct TCP/IP Printing".
 				&Hewlett-Packard; have used AppSocket to add a few minor
 				extensions around it and were very successfull to re-name
@@ -54,11 +39,8 @@
                 </glossentry>
  
                 <glossentry id="gloss-apsfilter">
-                        <glossterm
->APSfilter</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->APSfilter is used mainly in the context of  "classical"
+                        <glossterm>APSfilter</glossterm>
+                        <glossdef><para>APSfilter is used mainly in the context of  "classical"
 				&UNIX; printing (BSD-style LPD). It is a sophisticated shell script,
 				disguising as an "all-in-one" filtering program. In reality,
 				APSfilter calls "real filters" to do the jobs needed. It sends
@@ -78,9 +60,7 @@
 				</para>
 				<para>
 -->
-				&CUPS; has <emphasis
->no</emphasis
-> need for APSfilter,
+				&CUPS; has <emphasis>no</emphasis> need for APSfilter,
 				as it runs its own file type recognition (based on &MIME; types)
 				and applies its own filtering logic.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-ghostscript"/>Ghostscript</glossseealso>
@@ -91,11 +71,8 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-authentication">
-                        <glossterm
->Authentication</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Proofing the identity of a certain person (maybe via username/password
+                        <glossterm>Authentication</glossterm>
+                        <glossdef><para>Proofing the identity of a certain person (maybe via username/password
 				or by means of a certificate) is often called authentication. Once you are
 				authenticated, you may or may not get access to a requested ressource,
 				possibly based on ACLs.</para>
@@ -104,37 +81,26 @@
                 </glossentry>
  
                 <glossentry id="gloss-bidirectionalcommunication">
-                        <glossterm
->Bi-directional communication</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->In the context of printing, a server or a host may receive additional
+                        <glossterm>Bi-directional communication</glossterm>
+                        <glossdef><para>In the context of printing, a server or a host may receive additional
 				information sent back from the printer (status messages &etc;), either
 				upon a query or unrequested. AppSocket ( = &HP; JetDirect), &CUPS; and IPP do 
 				support bi-directional communication, LPR/LPD and BSD-style printing
 				do not...</para>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-appsocketprotocol"/>AppSocket Protocol</glossseealso
-> 
+                                <glossseealso otherterm="gloss-appsocketprotocol"/>AppSocket Protocol</glossseealso> 
                                 <glossseealso otherterm="gloss-cups"/>&CUPS;</glossseealso>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-directtcpipprinting"/>Direct TCP/IP Printing</glossseealso
-> 
-                                <glossseealso otherterm="gloss-hpjetdirectprotocol"/>&HP; JetDirect</glossseealso
-> 
+                                <glossseealso otherterm="gloss-directtcpipprinting"/>Direct TCP/IP Printing</glossseealso> 
+                                <glossseealso otherterm="gloss-hpjetdirectprotocol"/>&HP; JetDirect</glossseealso> 
                                 <glossseealso otherterm="gloss-ipp"/>IPP</glossseealso>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-lprlpd"/>LPR/LPD</glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-bsdstyleprinting">
-                        <glossterm
->BSD-style Printing</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Generic term for different variants of the traditional &UNIX;
+                        <glossterm>BSD-style Printing</glossterm>
+                        <glossdef><para>Generic term for different variants of the traditional &UNIX;
 				printing method. Its first version appeared in the early 70s on
-				BSD &UNIX; and was formally described in <ulink url="http://www.rfc.net/rfc1179.html"
->RFC 1179</ulink
-> only as late
+				BSD &UNIX; and was formally described in <ulink url="http://www.rfc.net/rfc1179.html">RFC 1179</ulink> only as late
 				as 1990.
 <!--
 				</para>
@@ -175,21 +141,10 @@
                 </glossentry>
  
                 <glossentry id="gloss-cups">
-                        <glossterm
->&CUPS;</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->C</emphasis
->ommon
-				<emphasis
->U</emphasis
->NIX <emphasis
->P</emphasis
->rinting
-				<emphasis
->S</emphasis
->ystem; &CUPS; is most modern &UNIX; and Linux
+                        <glossterm>&CUPS;</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>C</emphasis>ommon
+				<emphasis>U</emphasis>NIX <emphasis>P</emphasis>rinting
+				<emphasis>S</emphasis>ystem; &CUPS; is most modern &UNIX; and Linux
 				printing system, providing also cross-platform printservices
 				to &Microsoft; &Windows; and Apple MacOS clients. Based on IPP, it does
 				away with all the pitfalls of old-style BSD printing,
@@ -218,16 +173,9 @@
 
  
                 <glossentry id="gloss-cupsfaq">
-                        <glossterm
-><acronym
->&CUPS;-FAQ</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Presently only available in German (translation is on the way),
-				the <ulink url="http://www.danka.de/printpro/faq.html"
->&CUPS;-FAQ</ulink
-> 
+                        <glossterm><acronym>&CUPS;-FAQ</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Presently only available in German (translation is on the way),
+				the <ulink url="http://www.danka.de/printpro/faq.html">&CUPS;-FAQ</ulink> 
 				is a valuable ressource to answer many question anyone new to 
 				&CUPS; printing might have at first.
 				</para>
@@ -237,28 +185,19 @@
 
 
                 <glossentry id="gloss-cups-o-matic">
-                        <glossterm
->&CUPS;-O-Matic</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->&CUPS;-O-Matic was the first "Third Party" plugin for
+                        <glossterm>&CUPS;-O-Matic</glossterm>
+                        <glossdef><para>&CUPS;-O-Matic was the first "Third Party" plugin for
 				the &CUPS; printing software. It is available on the  <ulink 
-				url="http://www.linuxprinting.org/cups-doc.html"
->Linuxprinting.org
-				website</ulink
-> to provide an online PPD-generating service.
+				url="http://www.linuxprinting.org/cups-doc.html">Linuxprinting.org
+				website</ulink> to provide an online PPD-generating service.
 <!--
 				</para>
 				<para>
 -->
 
-				Together with the companion <application
->cupsomatic</application
-> Perl-Script,
+				Together with the companion <application>cupsomatic</application> Perl-Script,
 				that needs to be installed as an additional &CUPS; backend,
-				it re-directs output from the native <application
->pstops</application
-> filter into
+				it re-directs output from the native <application>pstops</application> filter into
 				a chain of suitable Ghostscript filters. Upon finishing, it
 				gives the resulting data back to a &CUPS; "backend" for sending
 				them onward to the printer.
@@ -278,20 +217,13 @@
 
 
                 <glossentry id="gloss-cupsomatic">
-                        <glossterm
->cupsomatic</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->The Perlscript <application
->cupsomatic</application
-> (plus a working Perl installation
+                        <glossterm>cupsomatic</glossterm>
+                        <glossdef><para>The Perlscript <application>cupsomatic</application> (plus a working Perl installation
 				on your system) is needed to make any &CUPS;-O-Matic (or PPD-O-Matic) 
 				generated PPD work with &CUPS;. It was written by Grant Taylor, Author of
 				the Linux Printing HOWTO and Maintainer of the <ulink 
-				url="http://www.linuxprinting.org/printer_list.cgi"
->printer 
-				database</ulink
-> at the Linuxprinting.org website.</para>
+				url="http://www.linuxprinting.org/printer_list.cgi">printer 
+				database</ulink> at the Linuxprinting.org website.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-cups-o-matic"/>&CUPS;-O-Matic</glossseealso>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-foomatic"/>Foomatic</glossseealso>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-cupsomatic"/>cupsomatic</glossseealso>
@@ -299,25 +231,10 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-daemon">
-                        <glossterm
-><acronym
->Daemon</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->D</emphasis
->isk
-				<emphasis
->a</emphasis
->nd <emphasis
->e</emphasis
->xecution
-				<emphasis
->mon</emphasis
->itor; <acronym
->Daemons</acronym
-> are present
+                        <glossterm><acronym>Daemon</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>D</emphasis>isk
+				<emphasis>a</emphasis>nd <emphasis>e</emphasis>xecution
+				<emphasis>mon</emphasis>itor; <acronym>Daemons</acronym> are present
 				on all &UNIX; systems to perform tasks independent of user
 				intervention. Readers more familiar with &Microsoft; &Windows; might
 				want to compare daemons and the tasks they are responsible
@@ -335,11 +252,8 @@
                 </glossentry>
  
                 <glossentry id="gloss-databaselinuxprinting">
-                        <glossterm
->Database, Linuxprinting.org</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Already years ago, when Linux printing was still really difficult
+                        <glossterm>Database, Linuxprinting.org</glossterm>
+                        <glossdef><para>Already years ago, when Linux printing was still really difficult
 				(only commandline printing  was known to most Linux users, no device
 				specific print options were available for doing the jobs), Grant Taylor, 
 				Author of the "Linux Printing HOWTO", collected most or the available
@@ -374,11 +288,8 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-directtcpipprinting">
-                        <glossterm
->Direct TCP/IP Printing</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->This is a method that often uses TCP/IP port 9100 to connect
+                        <glossterm>Direct TCP/IP Printing</glossterm>
+                        <glossdef><para>This is a method that often uses TCP/IP port 9100 to connect
 				to the printer. It works with many modern network printers and has
 				a few advantages over LPR/LPD, as it is faster and provides some 
 				"backchannel feedback data" from the printer to the host sending
@@ -390,11 +301,8 @@
 
 
                 <glossentry id="gloss-drivers">
-                        <glossterm
->Drivers, Printer Drivers</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->The term "printer drivers", used in the same sense
+                        <glossterm>Drivers, Printer Drivers</glossterm>
+                        <glossdef><para>The term "printer drivers", used in the same sense
 				as on the &Microsoft; &Windows; platform, is not entirely applicable
 				for a Linux or &UNIX; platform. A "driver" functionality
 				is supplied on &UNIX; by different modular components working
@@ -409,35 +317,23 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-easysoftwareproducts">
-                        <glossterm
->Easy Software Products</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Mike Sweet's company, which has contributed a few substantial
+                        <glossterm>Easy Software Products</glossterm>
+                        <glossdef><para>Mike Sweet's company, which has contributed a few substantial
 				software products towards the Free Software community; amongst
 				them the initial version of <ulink 
-				url="http://gimp-print.sf.net/"
->Gimp-Print,</ulink
->, the <ulink 
-				url="http://www.easysw.com/epm/"
->EPM software packaging</ulink
-> tool 
-				and <ulink url="http://www.easysw.com/htmldoc/"
->HTMLDOC</ulink>
+				url="http://gimp-print.sf.net/">Gimp-Print,</ulink>, the <ulink 
+				url="http://www.easysw.com/epm/">EPM software packaging</ulink> tool 
+				and <ulink url="http://www.easysw.com/htmldoc/">HTMLDOC</ulink>
 				(used by the "Linux Documentation Project" to build the PDF versions
 				of the HOWTOs) -- but most importantly:  <ulink 
-				url="http://www.cups.org/"
->&CUPS;</ulink
-> (the 'Common &UNIX; Printing
+				url="http://www.cups.org/">&CUPS;</ulink> (the 'Common &UNIX; Printing
 				System').
 <!--
 				</para>
 				<para>
 -->
 				ESP finance themselves by selling a commercial version
-				of &CUPS;, called <ulink url="http://www.easysw.com/"
->ESP PrintPro</ulink
->, 
+				of &CUPS;, called <ulink url="http://www.easysw.com/">ESP PrintPro</ulink>, 
 				that includes some professional enhancements.
 				</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-cups"/>&CUPS;</glossseealso>
@@ -448,11 +344,8 @@
                 </glossentry>
  
                 <glossentry id="gloss-encryption">
-                        <glossterm
->Encryption</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Encryption of confidential data is an all-important issue if
+                        <glossterm>Encryption</glossterm>
+                        <glossdef><para>Encryption of confidential data is an all-important issue if
 				you transfer it over the internet or even inside intra-nets.
 <!--
 				</para>
@@ -479,13 +372,8 @@
 
 
                 <glossentry id="gloss-epson">
-                        <glossterm
-><acronym
->Epson</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Epson inkjets belong to the best supported models by Free software
+                        <glossterm><acronym>Epson</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Epson inkjets belong to the best supported models by Free software
 				drivers as the company was not necessarily as secretive about their
 				devices and handed technical specification documents to developers.
 				The excellent print quality achieved by Gimp-Print on the Styli
@@ -505,11 +393,8 @@
 
 
                 <glossentry id="gloss-escapesequence">
-                        <glossterm
->Escape Sequences</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->The first ever printers printed ASCII data only. To
+                        <glossterm>Escape Sequences</glossterm>
+                        <glossdef><para>The first ever printers printed ASCII data only. To
 				initiate a new line, or eject a page, they included special
 				command sequences, often carrying a leading [ESC]-character.
 				&HP; evolved this concept through its series of PCL language
@@ -522,23 +407,10 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-escp">
-                        <glossterm
-><acronym
->ESC/P</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->E</emphasis
->pson
-				<emphasis
->S</emphasis
->tandard <emphasis
->C</emphasis
->odes for
-				<emphasis
->P</emphasis
->rinters. Epsons ESC/P printer language is besides
+                        <glossterm><acronym>ESC/P</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>E</emphasis>pson
+				<emphasis>S</emphasis>tandard <emphasis>C</emphasis>odes for
+				<emphasis>P</emphasis>rinters. Epsons ESC/P printer language is besides
 				&PostScript; and PCL one of the best known.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-escp"/>ESC/P</glossseealso>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-pcl"/>PCL</glossseealso>
@@ -548,20 +420,9 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-esp">
-                        <glossterm
-><acronym
->ESP</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->E</emphasis
->asy
-				<emphasis
->S</emphasis
->oftware <emphasis
->P</emphasis
->roducts;
+                        <glossterm><acronym>ESP</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>E</emphasis>asy
+				<emphasis>S</emphasis>oftware <emphasis>P</emphasis>roducts;
 				the company that developed &CUPS; (the "Common &UNIX; Printing System").
 				</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-easysoftwareproducts"/>Easy Software Products</glossseealso>
@@ -572,13 +433,8 @@
 
 
                 <glossentry id="gloss-espghostscript">
-                        <glossterm
-><acronym
->ESP</acronym
-> Ghostscript</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->A Ghostscript version that is maintained by Easy Software
+                        <glossterm><acronym>ESP</acronym> Ghostscript</glossterm>
+                        <glossdef><para>A Ghostscript version that is maintained by Easy Software
 				Products. It includes pre-compiled Gimp-Print drivers for
 				many inkjets ()plus some other goodies). ESP Ghostscript
 				drives especially the Epson Stylus model series to photographic
@@ -591,17 +447,11 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-espprintpro">
-                        <glossterm
-><acronym
->ESP</acronym
-> PrintPro</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
-> This professional enhancement to &CUPS; (the "Common &UNIX; 
+                        <glossterm><acronym>ESP</acronym> PrintPro</glossterm>
+                        <glossdef><para> This professional enhancement to &CUPS; (the "Common &UNIX; 
 				Printing System") is sold by the developers 
 				of &CUPS; complete with more than 2.300 printer drivers for several commercial
-				&UNIX; platforms. <ulink url="http://www.easysw.com/printpro/"
->ESP PrintPro</ulink>
+				&UNIX; platforms. <ulink url="http://www.easysw.com/printpro/">ESP PrintPro</ulink>
 				is supposed to work "out of the box" with little or no configuration
 				for users or admins. ESP sell also support contracts for
 				&CUPS; and PrintPro. These sales help to feed the programmers who
@@ -612,11 +462,8 @@
                 </glossentry>
 
                <glossentry id="gloss-filter">
-                        <glossterm
->Filter</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Filters, in general, are programs that take some input
+                        <glossterm>Filter</glossterm>
+                        <glossdef><para>Filters, in general, are programs that take some input
 				data, work on it and pass it on as their output data. Filters
 				may or may not change the data.
 <!--
@@ -635,14 +482,10 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-foomatic">
-                        <glossterm
->Foomatic</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Foomatic started out as the wrapper name for a set of
+                        <glossterm>Foomatic</glossterm>
+                        <glossdef><para>Foomatic started out as the wrapper name for a set of
 				different tools available from <ulink
-				url="http://www.linuxprinting.org/"
->Linuxprinting.org</ulink>
+				url="http://www.linuxprinting.org/">Linuxprinting.org</ulink>
 				These tools aimed to make the usage of traditional
 				ghostscript and other print filters more easy for users and
 				extend the filters capabilities by adding more commandline
@@ -672,14 +515,9 @@
                 </glossentry>
 
                <glossentry id="gloss-ghostscript">
-                        <glossterm
->Ghostscript</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Ghostscipt is a &PostScript; RIP in software, originally
-				developed by L. Peter Deutsch. There is always a <acronym
->GPL</acronym
-> version
+                        <glossterm>Ghostscript</glossterm>
+                        <glossdef><para>Ghostscipt is a &PostScript; RIP in software, originally
+				developed by L. Peter Deutsch. There is always a <acronym>GPL</acronym> version
 				of ghostscript available for free usage and distribution
 				(mostly 1 year old) while
 				the current version is commercially sold under another license.
@@ -696,11 +534,8 @@
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-gimpprint">
-                        <glossterm
->Gimp-Print</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Contrary to its name, Gimp-Print is not any longer
+                        <glossterm>Gimp-Print</glossterm>
+                        <glossdef><para>Contrary to its name, Gimp-Print is not any longer
 				just the plugin to be used for printing from the popular
 				Gimp program -- its codebase can also serve to be compiled
 				into...
@@ -730,22 +565,18 @@
 <!--
 after 4 hours fiddling, I
 could not get those s!@*#?
-<itemizedlist
-> to pass
+<itemizedlist> to pass
 through the meinproc checks.
 For the time being I gave up
 on it and handle it differently
 now.
 				<itemizedlist>
-				<listitem
->...a set of PPDs and associated filters that integrate seamlessly
+				<listitem>...a set of PPDs and associated filters that integrate seamlessly
 				into &CUPS;, supporting around 130 different printer models, providing
 				photografic output quality in many cases;</listitem>
-				<listitem
->...a Gostscript filter that can be used with any other
+				<listitem>...a Gostscript filter that can be used with any other
 				program that needs a software-RIP;</listitem>
-				<listitem
->...a library that can be used by other software applications
+				<listitem>...a library that can be used by other software applications
 				in need of rasterization functions.</listitem>
 				</itemizedlist>
 -->
@@ -757,17 +588,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-hp">
-                        <glossterm
-><acronym
->&HP;</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->H</emphasis
->ewlett-<emphasis
->Packard</emphasis
->;
+                        <glossterm><acronym>&HP;</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>H</emphasis>ewlett-<emphasis>Packard</emphasis>;
 				none of the first companys to distribute their own Linux printer
 				drivers  [...to be completed...]
 				</para>
@@ -776,19 +598,9 @@ now.
 
 
                 <glossentry id="gloss-hpgl">
-                        <glossterm
-><acronym
->&HP;/GL</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->&HP;</emphasis>
-				<emphasis
->G</emphasis
->rafical <emphasis
->L</emphasis
->anguage;
+                        <glossterm><acronym>&HP;/GL</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>&HP;</emphasis>
+				<emphasis>G</emphasis>rafical <emphasis>L</emphasis>anguage;
 				a &HP; printer language mainly used for plotters; many CAD
 				(Computer Aided software programs output &HP;/GL files for
 				printing.</para>
@@ -799,11 +611,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-hpjetdirectprotocol">
-                        <glossterm
->&HP; JetDirect Protocol</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->A term branded by &HP; to describe their implementation
+                        <glossterm>&HP; JetDirect Protocol</glossterm>
+                        <glossdef><para>A term branded by &HP; to describe their implementation
 				of print data transfer to the printer via an otherwise "AppSocket" or
 				"Direct TCP/IP Prining" named protocol.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-appsocketprotocol"/>AppSocket Protocol</glossseealso>
@@ -812,23 +621,10 @@ now.
                 </glossentry>
 
 		<glossentry id="gloss-ietf">
-                        <glossterm
-><acronym
->IETF</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->I</emphasis
->nternet
-				<emphasis
->E</emphasis
->ngineering <emphasis
->T</emphasis
->ask
-				<emphasis
->F</emphasis
->orce; an assembly of internet, software
+                        <glossterm><acronym>IETF</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>I</emphasis>nternet
+				<emphasis>E</emphasis>ngineering <emphasis>T</emphasis>ask
+				<emphasis>F</emphasis>orce; an assembly of internet, software
 				and hardware experts that discuss
 				new networking technologies and very often arrive at
 				conclusions that are regarded by many as standards. "TCP/IP"
@@ -850,20 +646,9 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-ipp">
-                        <glossterm
-><acronym
->IPP</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->I</emphasis
->nternet
-				<emphasis
->P</emphasis
->rinting <emphasis
->P</emphasis
->rotocol;
+                        <glossterm><acronym>IPP</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>I</emphasis>nternet
+				<emphasis>P</emphasis>rinting <emphasis>P</emphasis>rotocol;
 				defined in a series of RFCs accepted by the IETF with
 				status "proposed standard"; was designed
 				by the PWG. -- IPP is a completely new design for network printing,
@@ -900,14 +685,11 @@ now.
 <!--
 				</para>
 				<itemizedlist>
-					<listitem
->Basic, Digest or Certificate authentication
+					<listitem>Basic, Digest or Certificate authentication
 					mechanisms</listitem>
-					<listitem
->SSL or TLS for encryption of transferred
+					<listitem>SSL or TLS for encryption of transferred
 					data</listitem>
-					<listitem
->LDAP for directory services (to publish
+					<listitem>LDAP for directory services (to publish
 					data on printers, device-options, drivers, costs or
 					elso to the network; or to check for passwords while
 					conducting authentication)</listitem>
@@ -924,13 +706,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-tdeprint">
-                        <glossterm
-><acronym
->TDEPrint</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->The new printing functionality of &kde; since its version 2.2
+                        <glossterm><acronym>TDEPrint</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>The new printing functionality of &kde; since its version 2.2
 				consists of several modules that translate the features and settings
 				of different available print subsystems (&CUPS;, BSD-style LPR/LPD, RLPR...)
 				into nice &kde; desktop &GUI; representation and dialogs to ease their
@@ -940,12 +717,9 @@ now.
 				<para>
 -->
 				Most important for day-to-day usage is "kprinter", the new
-				&GUI; print command. -- Note: TDEPrint does <emphasis
->not</emphasis
-> implement its own
+				&GUI; print command. -- Note: TDEPrint does <emphasis>not</emphasis> implement its own
 				spooling mechanism or its own &PostScript; processing; for this it
-				relies on the selected <emphasis
->print subsystem</emphasis>
+				relies on the selected <emphasis>print subsystem</emphasis>
 				-- however it does add some functionality of its own on top of this
 				foundation...
 				</para>
@@ -958,17 +732,11 @@ now.
 
 
                 <glossentry id="gloss-tdeprinthandbook">
-                        <glossterm
-><acronym
->TDEPrint Handbook...</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->...is the name of the reference document that describes TDEPrint
+                        <glossterm><acronym>TDEPrint Handbook...</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>...is the name of the reference document that describes TDEPrint
 				functions to users and administrators. You can load it into Konqueror by
 				typing "help:/tdeprint" into the address field. The <ulink
-				url="http://printing.kde.org/"
->TDEPrint website</ulink>
+				url="http://printing.kde.org/">TDEPrint website</ulink>
 				is the ressource for updates to this documentation as well as PDF
 				versions fit for printing it. It is authored and maintained by Kurt 
 				Pfeifle.
@@ -978,38 +746,25 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-kprinter">
-                        <glossterm
->kprinter</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
-><emphasis
->kprinter</emphasis
-> is the new powerfull
+                        <glossterm>kprinter</glossterm>
+                        <glossdef><para><emphasis>kprinter</emphasis> is the new powerfull
 				print utility that is natively used by all &kde; applications.
 <!--
 				</para>
 				<para>
 -->
 				Contrary to some common misconceptions,
-				<emphasis
->kprinter</emphasis
-> is <emphasis
->not</emphasis
-> a &CUPS;-only tool,
+				<emphasis>kprinter</emphasis> is <emphasis>not</emphasis> a &CUPS;-only tool,
 				but supports different print subsystems. You can even switch
 				to a different printsubsystem "on the fly", in between two jobs,
 				without re-configuration. Of course, due to the powerful
-				features of &CUPS;, <emphasis
->kprinter</emphasis
-> is in
+				features of &CUPS;, <emphasis>kprinter</emphasis> is in
 				best shape when used as a &CUPS; frontend.
 <!--
 				</para>
 				<para>
 -->
-				<emphasis
->kprinter</emphasis
-> is the successor
+				<emphasis>kprinter</emphasis> is the successor
 				to "qtcups", which is no longer being actively maintained. kprinter has
 				inherited all the best features of qtcups and added several new ones.
 <!--
@@ -1017,8 +772,7 @@ now.
 				<para>
 -->
 
-				AND MOST IMPORTANT: you can use <emphasis
->kprinter</emphasis>
+				AND MOST IMPORTANT: you can use <emphasis>kprinter</emphasis>
 				with all its features in all non-&kde; applications that allow
 				a customized print command, like gv, AcrobatReader, Netscape,
 				Mozilla, Galeon, StarOffice, OpenOffice and all GNOME programs.
@@ -1026,9 +780,7 @@ now.
 				</para>
 				<para>
 -->
-				<emphasis
->kprinter</emphasis
-> can act as a "standalone"
+				<emphasis>kprinter</emphasis> can act as a "standalone"
 				utility, started from an X-Terminal or a "Mini-CLI" to
 				print many different files, from different directories, with different 
 				formats, in one job and at once, without the need to first open the
@@ -1041,24 +793,16 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-lexmark">
-                        <glossterm
-><acronym
->Lexmark</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->was one of the first companys to distribute their own Linux printer
+                        <glossterm><acronym>Lexmark</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>was one of the first companys to distribute their own Linux printer
 				drivers for some of their models. [...to be completed...] 
 				 </para>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-linuxprintingorg">
-                        <glossterm
->Linuxprinting.org</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Linuxprinting.org = not only for Linux; all &UNIX;-like OS-es
+                        <glossterm>Linuxprinting.org</glossterm>
+                        <glossdef><para>Linuxprinting.org = not only for Linux; all &UNIX;-like OS-es
 				like *BSD and also commercial Unices may find useful printing
 				information on that site;  Foomatic -- Printer Data Base -- Driver Data	
 				Base....</para>
@@ -1068,13 +812,8 @@ now.
 
 
                 <glossentry id="gloss-linuxprintingdatabase">
-                        <glossterm
-><acronym
->Linuxprinting.org Database</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->....Data Base containing printers and drivers suitable
+                        <glossterm><acronym>Linuxprinting.org Database</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>....Data Base containing printers and drivers suitable
 				for them... ...a lot of information and documentation to be found... ...it 
 				is now also providing some tools and utilities for easing the integration 
 				of those drivers into a given system... ...the "Foomatic" family 
@@ -1086,38 +825,18 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-lprlpd">
-                        <glossterm
-><acronym
->LPR/LPD</acronym
-> printing</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->LPR == some people translate <emphasis
->L</emphasis
->ine
-				<emphasis
->P</emphasis
->rinting <emphasis
->R</emphasis
->equest, others:
-				<emphasis
->L</emphasis
->ine <emphasis
->P</emphasis
->rinter
-				<emphasis
->R</emphasis
->emote.</para>
+                        <glossterm><acronym>LPR/LPD</acronym> printing</glossterm>
+                        <glossdef><para>LPR == some people translate <emphasis>L</emphasis>ine
+				<emphasis>P</emphasis>rinting <emphasis>R</emphasis>equest, others:
+				<emphasis>L</emphasis>ine <emphasis>P</emphasis>rinter
+				<emphasis>R</emphasis>emote.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-bsdstyleprinting"/>BSD-style printing</glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-magicfilter">
-                        <glossterm
->Magicfilter</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Similarly to the APSfilter program, Magicfilter
+                        <glossterm>Magicfilter</glossterm>
+                        <glossdef><para>Similarly to the APSfilter program, Magicfilter
 				provides automatic file type recognition functions, and base
 				on that, automatic file conversion to a printable format,
 				depending on the target printer.</para>
@@ -1126,21 +845,10 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-mimetypes">
-                        <glossterm
->&MIME;-Types</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->M</emphasis
->ultipurpose (or
-				Multimedia) <emphasis
->I</emphasis
->nternet <emphasis
->M</emphasis
->ail
-				<emphasis
->E</emphasis
->xtensions; &MIME;-Types were first used to allow
+                        <glossterm>&MIME;-Types</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>M</emphasis>ultipurpose (or
+				Multimedia) <emphasis>I</emphasis>nternet <emphasis>M</emphasis>ail
+				<emphasis>E</emphasis>xtensions; &MIME;-Types were first used to allow
 				the transport of binary data (like mail attachments containing
 				grafics) over mail connections that were normally only transmitting
 				ASCII characters: the data had to be encoded into an ASCII representation.
@@ -1160,22 +868,16 @@ now.
 				<para>
 -->
 				&MIME; typed filed carry a recognition string with them, describing
-				their file format base on <emphasis
->main_category/sub_category</emphasis
->.
+				their file format base on <emphasis>main_category/sub_category</emphasis>.
 				Inside IPP, printfiled are also described using the &MIME; type scheme.
 				&MIME; types are registered with the IANA (Internet Assigning Numbers
-				<emphasis
->Association</emphasis
->) to keep them unambigious.
+				<emphasis>Association</emphasis>) to keep them unambigious.
 <!--
 				</para>
 				<para>
 -->
 				&CUPS; has some &MIME; types of its own registered, like
-				<emphasis
->application/vnd.cups-raster</emphasis
-> (for the &CUPS;-internal
+				<emphasis>application/vnd.cups-raster</emphasis> (for the &CUPS;-internal
 				raster image format).
 
 				</para>
@@ -1187,20 +889,9 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-pcl">
-                        <glossterm
-><acronym
->PCL</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->P</emphasis
->rinter
-				<emphasis
->C</emphasis
->ontrol <emphasis
->L</emphasis
->anguage;
+                        <glossterm><acronym>PCL</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>P</emphasis>rinter
+				<emphasis>C</emphasis>ontrol <emphasis>L</emphasis>anguage;
 				developed by &HP;. PCL started off in version 1 as a simple
 				command set for ASCII printing; now,
 				in its versions PCL6 and PCL-X it is capable of printing grafics
@@ -1214,20 +905,9 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-pdl">
-                        <glossterm
-><acronym
->PDL</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->P</emphasis
->age
-				<emphasis
->D</emphasis
->escription <emphasis
->L</emphasis
->anguage;
+                        <glossterm><acronym>PDL</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>P</emphasis>age
+				<emphasis>D</emphasis>escription <emphasis>L</emphasis>anguage;
 				PDLs describe in an abstract way the grafical representation
 				of a page. - Before it is actually transferred into
 				toner or ink layed down onto paper, a PDL needs to be
@@ -1242,16 +922,9 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-pixel">
-                        <glossterm
->Pixel</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->Pic</emphasis
->ture
-				<emphasis
->El</emphasis
->ement; this term describes the smallest
+                        <glossterm>Pixel</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>Pic</emphasis>ture
+				<emphasis>El</emphasis>ement; this term describes the smallest
 				part of a raster picture (either as printed on paper
 				or as put on a monitor by cathode rays or LCD elements). As
 				any grafical or image representation on those kind of output
@@ -1266,20 +939,9 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-pjl">
-                        <glossterm
-><acronym
->PJL</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->P</emphasis
->rint
-				<emphasis
->J</emphasis
->ob <emphasis
->L</emphasis
->anguage;
+                        <glossterm><acronym>PJL</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>P</emphasis>rint
+				<emphasis>J</emphasis>ob <emphasis>L</emphasis>anguage;
 				developed by &HP; to control and influence default and per-job
 				settings of a printer. May not only be used
 				for &HP;'s own (PCL-)printers; also many &PostScript;
@@ -1290,11 +952,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-postscript">
-                        <glossterm
->&PostScript;</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->&PostScript; (often shortened "PS") is the de-facto
+                        <glossterm>&PostScript;</glossterm>
+                        <glossdef><para>&PostScript; (often shortened "PS") is the de-facto
 				standard in the &UNIX; world for printing files. It was
 				developed by Adobe and licensed to printer manufacturers 
 				and software companies.
@@ -1316,20 +975,9 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-ppd">
-                        <glossterm
-><acronym
->PPD</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->P</emphasis
->ostScript
-				<emphasis
->P</emphasis
->rinter <emphasis
->D</emphasis
->escription;
+                        <glossterm><acronym>PPD</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>P</emphasis>ostScript
+				<emphasis>P</emphasis>rinter <emphasis>D</emphasis>escription;
 				PPDs are ASCII files storing all information about the special
 				capabilities of a printer, plus definitions of the (PostScript-
 				or PJL-)commands to call on a certain capability (like printing
@@ -1357,9 +1005,7 @@ now.
 				<para>
 -->
 
-				PPDs for non-PostScript printers <emphasis
->need</emphasis
-> a
+				PPDs for non-PostScript printers <emphasis>need</emphasis> a
 				companion "filter" to process the &PostScript; print files towards
 				a format digestable for the non-PostScript target device. Those
 				PPD/filter combos are not (yet) available from the vendors. After
@@ -1379,11 +1025,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-PPD-O-Matic">
-                        <glossterm
->PPD-O-Matic</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->PPD-O-Matic is a set of Perl-Scripts that run on the Linuxprinting.org
+                        <glossterm>PPD-O-Matic</glossterm>
+                        <glossdef><para>PPD-O-Matic is a set of Perl-Scripts that run on the Linuxprinting.org
 				webserver and can be used online to generate PPDs for any printer that is known
 				to print with ghostscript.
 <!--
@@ -1401,10 +1044,8 @@ now.
 -->
 
 				To generate a PPD, go to the <ulink
-				url="http://www.linuxprinting.org/printer_list.cgi"
->printer 
-				database</ulink
->, select your printer model, follow
+				url="http://www.linuxprinting.org/printer_list.cgi">printer 
+				database</ulink>, select your printer model, follow
 				the link to show the available ghostscript filters for that printer, select
 				one, click "generate" and finally safe the file to your local system.
 				Make sure to read the instructions. Make sure your local system
@@ -1419,11 +1060,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-printcap">
-                        <glossterm
->printcap</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->The "printcap" file holds in BSD-style print systems
+                        <glossterm>printcap</glossterm>
+                        <glossdef><para>The "printcap" file holds in BSD-style print systems
 				the configuration information; the printing daemon reads this file
 				to know which printers are available, what filters are to
 				user for each, where the spooling directory is located,
@@ -1436,23 +1074,10 @@ now.
   
 
                 <glossentry id="gloss-printermib">
-                        <glossterm
->Printer-<acronym
->MIB</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for
-				<emphasis
->Printer</emphasis
->-<emphasis
->M</emphasis
->anagement
-				<emphasis
->I</emphasis
->nformation <emphasis
->B</emphasis
->ase; the
+                        <glossterm>Printer-<acronym>MIB</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for
+				<emphasis>Printer</emphasis>-<emphasis>M</emphasis>anagement
+				<emphasis>I</emphasis>nformation <emphasis>B</emphasis>ase; the
 				Printer-MIB defines a set of parameters that are to be
 				stored inside the printer for access
 				through the network. This is useful if many (in some cases, literally 
@@ -1464,21 +1089,10 @@ now.
                 </glossentry>
   
                 <glossentry id="gloss-pwg">
-                        <glossterm
-><acronym
->PWG</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for
-				<emphasis
->P</emphasis
->rinter <emphasis
->W</emphasis
->orking
-				<emphasis
->G</emphasis
->roup; the PWG is a loose grouping of
+                        <glossterm><acronym>PWG</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for
+				<emphasis>P</emphasis>rinter <emphasis>W</emphasis>orking
+				<emphasis>G</emphasis>roup; the PWG is a loose grouping of
 				representatives of the printer industry that has in the past
 				years developed different standards
 				in relation to nework printing, which were later accepted by the
@@ -1492,11 +1106,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-printtdeioslave">
-                        <glossterm
->print:/ TDEIO Slave</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->You can use a syntax of "print:/..." to get quick access
+                        <glossterm>print:/ TDEIO Slave</glossterm>
+                        <glossdef><para>You can use a syntax of "print:/..." to get quick access
 				to TDEPrint ressources. Typing "print:/manager" as a Konqueror URL
 				address gives administrative access to TDEPrint. Konqueror uses &kde;'s
 				famous "KParts" technology to achieve that. </para>
@@ -1507,23 +1118,15 @@ now.
 
 
                 <glossentry id="gloss-printerdatabase">
-                        <glossterm
->Printer Data Base</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->.</para>
+                        <glossterm>Printer Data Base</glossterm>
+                        <glossdef><para>.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-linuxprintingdatabase"/>Linuxprinting Data Base</glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-qtcups">
-                        <glossterm
-><acronym
->Qt&CUPS;</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->co-developer of Qt&CUPS; and KUPS, the predecessors of TDEPrint,
+                        <glossterm><acronym>Qt&CUPS;</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>co-developer of Qt&CUPS; and KUPS, the predecessors of TDEPrint,
 				sole developer of TDEPrint -- a very nice and productive guy and quick bug fixer...  ;-)
 				 </para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-kprinter"/>kprinter</glossseealso>
@@ -1531,11 +1134,8 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-raster">
-                        <glossterm
->Raster Image</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->In the last resort, every picture on a physical medium
+                        <glossterm>Raster Image</glossterm>
+                        <glossdef><para>In the last resort, every picture on a physical medium
 				is composed of a pattern of discrete dots in different colors and (maybe)
 				sizes. This is called a "raster image".
 <!--
@@ -1568,21 +1168,10 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-rip">
-                        <glossterm
-><acronym
->RIP</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for
-				<emphasis
->R</emphasis
->aster <emphasis
->I</emphasis
->mage
-				<emphasis
->P</emphasis
->rocess(or); if used in the context of
+                        <glossterm><acronym>RIP</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for
+				<emphasis>R</emphasis>aster <emphasis>I</emphasis>mage
+				<emphasis>P</emphasis>rocess(or); if used in the context of
 				printing, "RIP" means a hardware or software
 				instance that converts &PostScript; (or other print files
 				that represented in one of the non-Raster PDLs) into a
@@ -1618,23 +1207,10 @@ now.
 
 
                 <glossentry id="gloss-rlpr">
-                        <glossterm
-><acronym
->RLPR</acronym
-> (Remote LPR)</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->R</emphasis
->emote
-				<emphasis
->L</emphasis
->ine <emphasis
->P</emphasis
->rinting
-				<emphasis
->R</emphasis
->equest; this is a a BSD-style printing system,
+                        <glossterm><acronym>RLPR</acronym> (Remote LPR)</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>R</emphasis>emote
+				<emphasis>L</emphasis>ine <emphasis>P</emphasis>rinting
+				<emphasis>R</emphasis>equest; this is a a BSD-style printing system,
 				that needs no root priviledges to be installed and no "printcap" to
 				work: all parameters may be specified on the command
 				line.
@@ -1665,23 +1241,10 @@ now.
 
  
                 <glossentry id="gloss-snmp">
-                        <glossterm
-><acronym
->SNMP</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->S</emphasis
->imple
-				<emphasis
->N</emphasis
->etwork <emphasis
->M</emphasis
->anagement
-				<emphasis
->P</emphasis
->rotocol; SNMP is widely used to control
+                        <glossterm><acronym>SNMP</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>S</emphasis>imple
+				<emphasis>N</emphasis>etwork <emphasis>M</emphasis>anagement
+				<emphasis>P</emphasis>rotocol; SNMP is widely used to control
 				all sorts network nodes (Hosts, Routers, Switches, Gateways,
 				Printers...) remotely.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-pwg"/>PWG</glossseealso>
@@ -1690,103 +1253,50 @@ now.
                 </glossentry>
 
 	        <glossentry id="gloss-ssl">
-                        <glossterm
-><acronym
->SSL(3)</acronym
-> encryption</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->S</emphasis
->ecure
-				<emphasis
->S</emphasis
->ocket <emphasis
->L</emphasis
->ayer;
-				<acronym
->SSL</acronym
-> is a proprietary encryption method for data
+                        <glossterm><acronym>SSL(3)</acronym> encryption</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>S</emphasis>ecure
+				<emphasis>S</emphasis>ocket <emphasis>L</emphasis>ayer;
+				<acronym>SSL</acronym> is a proprietary encryption method for data
 				transfer over HTTP that was developed by Netscape and is now being 
 				re-placed by an IETF standard named TLS.
 				</para>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-daemon"/><acronym
->Daemon</acronym
-></glossseealso>
+                                <glossseealso otherterm="gloss-daemon"/><acronym>Daemon</acronym></glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
 
 	        <glossentry id="gloss-spooling">
-                        <glossterm
-><acronym
->SPOOL</acronym
->ing</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->S</emphasis
->ynchronous
-				<emphasis
->P</emphasis
->eripherals <emphasis
->O</emphasis
->perations
-				<emphasis
->O</emphasis
->n<emphasis
->L</emphasis
->ine;
-				<acronym
->SPOOL</acronym
->ing enables printing applications
+                        <glossterm><acronym>SPOOL</acronym>ing</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>S</emphasis>ynchronous
+				<emphasis>P</emphasis>eripherals <emphasis>O</emphasis>perations
+				<emphasis>O</emphasis>n<emphasis>L</emphasis>ine;
+				<acronym>SPOOL</acronym>ing enables printing applications
 				(and users) to continue their work
-                                as the job is being taken care of by a system <acronym
->daemon</acronym>
+                                as the job is being taken care of by a system <acronym>daemon</acronym>
 				who stores the file at a temporary location until the printer is ready
 				to print. </para>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-daemon"/><acronym
->Daemon</acronym
-></glossseealso>
+                                <glossseealso otherterm="gloss-daemon"/><acronym>Daemon</acronym></glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
 
 	        <glossentry id="gloss-tls">
-                        <glossterm
-><acronym
->TLS</acronym
-> encryption</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->T</emphasis
->ransport
-				<emphasis
->L</emphasis
->ayer <emphasis
->S</emphasis
->ecurity;
-				<acronym
->SSL</acronym
-> is an encryption standard for
+                        <glossterm><acronym>TLS</acronym> encryption</glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>T</emphasis>ransport
+				<emphasis>L</emphasis>ayer <emphasis>S</emphasis>ecurity;
+				<acronym>SSL</acronym> is an encryption standard for
 				data transfered over HTTP 1.1; it is defined in RFC ???? [#look up
 				number --TO BE DONE--] ; although based on the former SSL development
 				(from Netscape) it is not fully compatible to it.
 				</para>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-daemon"/><acronym
->Daemon</acronym
-></glossseealso>
+                                <glossseealso otherterm="gloss-daemon"/><acronym>Daemon</acronym></glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
 
 	        <glossentry id="gloss-systemVstyleprinting">
-                        <glossterm
->System V-style printing</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->This is the second flavour of traditional &UNIX;
+                        <glossterm>System V-style printing</glossterm>
+                        <glossdef><para>This is the second flavour of traditional &UNIX;
 				printing (as opposed to BSD-style printing). It uses
 				a different command set (lp, lpadmin,...) from BSD,
 				but is not fundamentally different from it. However, the 
@@ -1796,21 +1306,14 @@ now.
 				tweaking... IPP is supposed to resolve this weakness
 				and more.
 				</para>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-bsdstyleprinting"/><acronym
->BSD-style printing</acronym
-></glossseealso>
-                                <glossseealso otherterm="gloss-ipp"/><acronym
->IPP</acronym
-></glossseealso>
+                                <glossseealso otherterm="gloss-bsdstyleprinting"/><acronym>BSD-style printing</acronym></glossseealso>
+                                <glossseealso otherterm="gloss-ipp"/><acronym>IPP</acronym></glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-turboprint">
-                        <glossterm
->TurboPrint</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->A Shareware providing photo quality printing for many
+                        <glossterm>TurboPrint</glossterm>
+                        <glossdef><para>A Shareware providing photo quality printing for many
 				inkjet printers; it is useful if you don't find a driver for your
 				printer otherwise; it may be hooked into a traditional Ghostscript
 				or into a modern &CUPS; system.</para>
@@ -1819,53 +1322,32 @@ now.
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-xpp">
-                        <glossterm
-><acronym
->XPP</acronym
-></glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->Abbreviation for <emphasis
->X</emphasis>
-				<emphasis
->P</emphasis
->rinting <emphasis
->P</emphasis
->anel;
-				<acronym
->XPP</acronym
-> was the first Free
+                        <glossterm><acronym>XPP</acronym></glossterm>
+                        <glossdef><para>Abbreviation for <emphasis>X</emphasis>
+				<emphasis>P</emphasis>rinting <emphasis>P</emphasis>anel;
+				<acronym>XPP</acronym> was the first Free
 				graphical print command for &CUPS;, written by Till Kamppeter,
 				and in some ways a model for the "kprinter" utility in &kde;.</para>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 <!--
                 <glossentry id="gloss-1">
-                        <glossterm
->xxxx</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->.</para>
+                        <glossterm>xxxx</glossterm>
+                        <glossdef><para>.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-1"/>xyz</glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-3">
-                        <glossterm
->xxxx</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->.</para>
+                        <glossterm>xxxx</glossterm>
+                        <glossdef><para>.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-1"/>xyz</glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
 
                 <glossentry id="gloss-4">
-                        <glossterm
->xxxx</glossterm>
-                        <glossdef
-><para
->.</para>
+                        <glossterm>xxxx</glossterm>
+                        <glossdef><para>.</para>
                                 <glossseealso otherterm="gloss-1"/>xyz</glossseealso>
                         </glossdef>
                 </glossentry>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook
index 5d590c5e4c2..16aaae23648 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook
@@ -2,283 +2,67 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Jost</firstname
-> <surname
->Schenck</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->zvočni strežnik</keyword>
-<keyword
->zvok</keyword>
-<keyword
->aRts</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>zvočni strežnik</keyword>
+<keyword>zvok</keyword>
+<keyword>aRts</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="sndserver">
-<title
->Zvočni strežnik</title>
+<title>Zvočni strežnik</title>
 
-<para
->Ta pult se uporablja za nastavitev lastnosti zvočnega strežnika &arts; (&kde;-jev zvočni strežnik).</para>
+<para>Ta pult se uporablja za nastavitev lastnosti zvočnega strežnika &arts; (&kde;-jev zvočni strežnik).</para>
 
 <sect2 id="sndserver-general">
-<title
->Splošno</title>
+<title>Splošno</title>
 
-<para
->Vrhnja možnost z oznako <guilabel
->Ob zagonu KDE zaženi zvočni strežnik aRts</guilabel
->, omogoči (ali onemogoči) <application
->aRts zvočni strežnik</application
->. </para>
+<para>Vrhnja možnost z oznako <guilabel>Ob zagonu KDE zaženi zvočni strežnik aRts</guilabel>, omogoči (ali onemogoči) <application>aRts zvočni strežnik</application>. </para>
 
-<para
->Preostali del pulta sestoji iz treh možnosti za <application
->aRts zvočni strežnik</application
->.</para>
+<para>Preostali del pulta sestoji iz treh možnosti za <application>aRts zvočni strežnik</application>.</para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Omogoči omrežno transparentnost</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če je ta možnost omogočena, bo zahtevek po zvoku iz omrežja omogočen od zvočnega strežnika. Če je ta možnost onemogočena, bo zvočni strežnik omogočal zahtevke samo od lokalnega računalnika.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Izmenjaj varnostne in sklicujoče se informacije prek strežnika X11</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če ste omogočili omrežno transparentnost, vam bo ta možnost omogočala izmenjavo varnostnih in sklicujočih se informacij. Če ste v dvomu in imate omogočeno omrežno transparentnost, bi ta možnost morala biti označena.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Zaženi zvočni strežnik s prednostjo realnega časa</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če omogočite to možnost, boste dali zvočnemu strežniku prednost pred drugimi aplikacijami, kar bo pripomoglo omiliti probleme z neprekinjenim predvajanjem.</para
-> <note
-><para
->Ta možnost lahko zahteva dovoljenja, ki jih nimate kot navadni uporabnik.</para
-> <para
->Ta možnost se tudi nanaša na določene podpore za realni čas iz vašega sistema, katere pa mogoče niso na voljo.</para
-> <para
->Če nimate potrebnih dovoljenj ali vaš sistem nima potrebne podpore za realni čas, vključitev te možnosti ne bo povzročila težav.</para
-></note
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Samodejna ustavitev, če je nedejaven </guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Običajno &arts; zaklene zvočno kartico, tako da je drugi programi ne morejo uporabljati. Če omogočite to možnost, potem se bo &arts; po določenem času nekativnosti umaknil in omogočil drugim programom, da dostopajo do zvočne opreme. Če &arts; prejem novo zahtevo se bo povrnil in nadaljeval kot običajno. Omogočenje te možnosti bo morda povzročilo kratek zastoj ob zagonu &arts; programa.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Prikaži sporočila z uporabo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Program, ki bo uporabljen za prikaz sporočil strežnika &arts;. Privzeto je to <application
->artsmessage</application
-> in ga raje ne spreminjajte, razen, če niste prej temeljito prebrali dokumentacije.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Prikaz sporočila</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Izberete lahko, kako podrobna so sporočila &arts;. Izbirate lahko med prikazom napak, razhroščevanjem sporočil, ki je uporabno predvsemza razvijalce (to stopnjo želite verjetno le, če ste razvijalec). Lahko pa izberete splošna informativna sporočila, kadar &arts; kaj počne, če se na primer umakne. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Omogoči omrežno transparentnost</guilabel></term> <listitem> <para>Če je ta možnost omogočena, bo zahtevek po zvoku iz omrežja omogočen od zvočnega strežnika. Če je ta možnost onemogočena, bo zvočni strežnik omogočal zahtevke samo od lokalnega računalnika.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Izmenjaj varnostne in sklicujoče se informacije prek strežnika X11</guilabel></term> <listitem><para>Če ste omogočili omrežno transparentnost, vam bo ta možnost omogočala izmenjavo varnostnih in sklicujočih se informacij. Če ste v dvomu in imate omogočeno omrežno transparentnost, bi ta možnost morala biti označena.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Zaženi zvočni strežnik s prednostjo realnega časa</guilabel></term> <listitem><para>Če omogočite to možnost, boste dali zvočnemu strežniku prednost pred drugimi aplikacijami, kar bo pripomoglo omiliti probleme z neprekinjenim predvajanjem.</para> <note><para>Ta možnost lahko zahteva dovoljenja, ki jih nimate kot navadni uporabnik.</para> <para>Ta možnost se tudi nanaša na določene podpore za realni čas iz vašega sistema, katere pa mogoče niso na voljo.</para> <para>Če nimate potrebnih dovoljenj ali vaš sistem nima potrebne podpore za realni čas, vključitev te možnosti ne bo povzročila težav.</para></note></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Samodejna ustavitev, če je nedejaven </guilabel></term> <listitem> <para>Običajno &arts; zaklene zvočno kartico, tako da je drugi programi ne morejo uporabljati. Če omogočite to možnost, potem se bo &arts; po določenem času nekativnosti umaknil in omogočil drugim programom, da dostopajo do zvočne opreme. Če &arts; prejem novo zahtevo se bo povrnil in nadaljeval kot običajno. Omogočenje te možnosti bo morda povzročilo kratek zastoj ob zagonu &arts; programa.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaži sporočila z uporabo</guilabel></term> <listitem> <para>Program, ki bo uporabljen za prikaz sporočil strežnika &arts;. Privzeto je to <application>artsmessage</application> in ga raje ne spreminjajte, razen, če niste prej temeljito prebrali dokumentacije.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaz sporočila</guilabel></term> <listitem> <para>Izberete lahko, kako podrobna so sporočila &arts;. Izbirate lahko med prikazom napak, razhroščevanjem sporočil, ki je uporabno predvsemza razvijalce (to stopnjo želite verjetno le, če ste razvijalec). Lahko pa izberete splošna informativna sporočila, kadar &arts; kaj počne, če se na primer umakne. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
-<para
->Na dnu te srani je gumb, ki omogoča <guibutton
->Test zvoka</guibutton
->.</para>
+<para>Na dnu te srani je gumb, ki omogoča <guibutton>Test zvoka</guibutton>.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="sndserver-soundio">
-<title
->Zvok V/I</title>
+<title>Zvok V/I</title>
 
-<para
->Prva možnost, ki jo lahko nastavite v pultu <guilabel
->Zvok V/I</guilabel
-> je <guilabel
->V/I metoda zvoka</guilabel
->. To pove &arts;-u kateri zvočni sistem naj uporablja za vhod in izhod zvoka. Trenutne izbire so <acronym
->ALSA</acronym
-> (Advanced &Linux; Sound Architecture), <acronym
->OSS</acronym
-> (Open Sound System), popolnoma brez zvoka in samodejno prepoznavanje. V večini primerov bo <quote
->Samodejno prepoznaj</quote
-> najboljša izbira.</para>
+<para>Prva možnost, ki jo lahko nastavite v pultu <guilabel>Zvok V/I</guilabel> je <guilabel>V/I metoda zvoka</guilabel>. To pove &arts;-u kateri zvočni sistem naj uporablja za vhod in izhod zvoka. Trenutne izbire so <acronym>ALSA</acronym> (Advanced &Linux; Sound Architecture), <acronym>OSS</acronym> (Open Sound System), popolnoma brez zvoka in samodejno prepoznavanje. V večini primerov bo <quote>Samodejno prepoznaj</quote> najboljša izbira.</para>
 
-<para
->Druge možnosti so še:</para>
+<para>Druge možnosti so še:</para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Omogoči delovanje s popolnim dupleksiranjem</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Ta možnost omogoča zvočnemu strežniku, da predvaja in snema glasbo istočasno. Ta možnost bi morala biti omogočena, če uporabljate aplikacije (kot je internet telefonija), ki zahtevajo istočasno snemanje in predvajanje.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabi poljubno zvočno napravo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporabi napravo imenovano <filename class="devicefile"
->/dev/dsp</filename
-> za izhodni zvok. To bi moralo delovati v večini primerov. Posebnost pa je na primer, če uporabljate devfs, saj bi potem morali uporabljati <filename class="devicefile"
->/dev/sound/dsp</filename
->. Druga alternativa so stvari kot je <filename class="devicefile"
->/dev/dsp0</filename
-> ali <filename class="devicefile"
->/dev/dsp1</filename
->, če imate zvočno kartico, ki podpira večkratne izhode, ali pa da imate več zvočnih kartic.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Use custom sampling rate</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporablja sampling rate 44100 Hz (<acronym
->CD</acronym
-> kvaliteta), ki je podprta pri skoraj vsaki strojni opremi. Če uporabljate določene Yamahine zvočne kartice, boste morda morali nastaviti to tukaj na 48000 Hz, če pa uporabljate stare SoundBlaster kartice, kot je SoundBlaster Pro, boste modra morali to spremeniti na 22050 Hz. Možne so tudi vse druge vrednosti, ki so lahko smiselne v določenem kontekstu (&npr; profesionalna studijska oprema).</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Druge custom možnosti</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Nekaj možnosti, ki vam jih ponuja &arts; lahko ni ni na voljo v tem nadzornem modulu, zato lahko sem dodate možnosti iz ukazne vrstice, ki bodo neposredno podane <application
->artsd</application
->-u. Možnosti bodo pripete tako, da bodo povozile izbire, ki so narejene v <acronym
->GUI</acronym
->. Da vidite izbire, ki so vam na voljo, odprite okno s konzolo in vtipkajte <userinput
-><command
->artsd</command
-> <option
->-h</option
-></userinput
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Velikost zvočnega predpomnilnika (čas odgovora)</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Drsnik določa kako hitro lahko zvočni strežnik uporablja računalnikova sredstva. Hitrejši kot je čas odgovora, višja bo obremenitev <acronym
->CPE</acronym
->.</para
-> <tip
-><para
->Svetoval bi, da začnete zvočni strežnik nastavljen na 250 ms ter, da za nekaj časa uporabljate &kde;. Če opazite, da zvok ne deluje pravilno, povečujte čas odgovora za eno stopnjo, dokler problemi ne izginejo.</para
-></tip
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Omogoči delovanje s popolnim dupleksiranjem</guilabel></term> <listitem><para>Ta možnost omogoča zvočnemu strežniku, da predvaja in snema glasbo istočasno. Ta možnost bi morala biti omogočena, če uporabljate aplikacije (kot je internet telefonija), ki zahtevajo istočasno snemanje in predvajanje.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi poljubno zvočno napravo</guilabel></term> <listitem> <para>Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporabi napravo imenovano <filename class="devicefile">/dev/dsp</filename> za izhodni zvok. To bi moralo delovati v večini primerov. Posebnost pa je na primer, če uporabljate devfs, saj bi potem morali uporabljati <filename class="devicefile">/dev/sound/dsp</filename>. Druga alternativa so stvari kot je <filename class="devicefile">/dev/dsp0</filename> ali <filename class="devicefile">/dev/dsp1</filename>, če imate zvočno kartico, ki podpira večkratne izhode, ali pa da imate več zvočnih kartic.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Use custom sampling rate</guilabel></term> <listitem> <para>Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporablja sampling rate 44100 Hz (<acronym>CD</acronym> kvaliteta), ki je podprta pri skoraj vsaki strojni opremi. Če uporabljate določene Yamahine zvočne kartice, boste morda morali nastaviti to tukaj na 48000 Hz, če pa uporabljate stare SoundBlaster kartice, kot je SoundBlaster Pro, boste modra morali to spremeniti na 22050 Hz. Možne so tudi vse druge vrednosti, ki so lahko smiselne v določenem kontekstu (&npr; profesionalna studijska oprema).</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Druge custom možnosti</guilabel></term> <listitem><para>Nekaj možnosti, ki vam jih ponuja &arts; lahko ni ni na voljo v tem nadzornem modulu, zato lahko sem dodate možnosti iz ukazne vrstice, ki bodo neposredno podane <application>artsd</application>-u. Možnosti bodo pripete tako, da bodo povozile izbire, ki so narejene v <acronym>GUI</acronym>. Da vidite izbire, ki so vam na voljo, odprite okno s konzolo in vtipkajte <userinput><command>artsd</command> <option>-h</option></userinput>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Velikost zvočnega predpomnilnika (čas odgovora)</guilabel></term> <listitem><para>Drsnik določa kako hitro lahko zvočni strežnik uporablja računalnikova sredstva. Hitrejši kot je čas odgovora, višja bo obremenitev <acronym>CPE</acronym>.</para> <tip><para>Svetoval bi, da začnete zvočni strežnik nastavljen na 250 ms ter, da za nekaj časa uporabljate &kde;. Če opazite, da zvok ne deluje pravilno, povečujte čas odgovora za eno stopnjo, dokler problemi ne izginejo.</para></tip> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="sndserver-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
->Ta razdelek je napisal Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
+<para>Ta razdelek je napisal Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
 
-<para
->Posodobil: Jost Schenck <email
->jost@schenck.de</email
-></para>
+<para>Posodobil: Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 </sect2>
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook
index 3175437f333..df91222fc35 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook
@@ -1,24 +1,10 @@
 <sect2 id="midi">
-<title
->Nastavitev <acronym
->MIDI</acronym
-></title>
+<title>Nastavitev <acronym>MIDI</acronym></title>
 
-<para
->Ta modul se uporablja za določitev katero <acronym
->MIDI</acronym
-> napravo naj &kde; uporablja. Lahko tudi namestite preslikovalnik <acronym
->MIDI</acronym
-> za napravo, če to želite.</para>
+<para>Ta modul se uporablja za določitev katero <acronym>MIDI</acronym> napravo naj &kde; uporablja. Lahko tudi namestite preslikovalnik <acronym>MIDI</acronym> za napravo, če to želite.</para>
 
-<para
->Uporaba tega modula je preprosta. Na seznamu enkrat kliknite na MIDI napravo, ki jo želite uporabljati.</para>
+<para>Uporaba tega modula je preprosta. Na seznamu enkrat kliknite na MIDI napravo, ki jo želite uporabljati.</para>
 
-<para
->Če želite uporabljati preslikovalnik <acronym
->MIDI</acronym
->, preprosto označite potrditveno polje pod seznamom z oznako <guilabel
->Uporabi preslikovalnik MIDI</guilabel
->. To vam bo omogočilo izbor preslikovalnika iz spodnjega vnosnega polja. Lahko pa tudi kliknete na ikono z mapo, da prebrskate datotečni sistem in najdete preslikovalnik, ki ga potrebujete.</para>
+<para>Če želite uporabljati preslikovalnik <acronym>MIDI</acronym>, preprosto označite potrditveno polje pod seznamom z oznako <guilabel>Uporabi preslikovalnik MIDI</guilabel>. To vam bo omogočilo izbor preslikovalnika iz spodnjega vnosnega polja. Lahko pa tudi kliknete na ikono z mapo, da prebrskate datotečni sistem in najdete preslikovalnik, ki ga potrebujete.</para>
 
 </sect2>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook
index 60826c2ec14..19f25bb3adf 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook
@@ -2,117 +2,47 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Pat</firstname
-> <surname
->Dowler</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Pat</firstname> <surname>Dowler</surname> </author>
 
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->Hoelzer</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>Hoelzer</surname> </author>
 
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
 
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->zvonec</keyword>
-<keyword
->nastavitve</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>zvonec</keyword>
+<keyword>nastavitve</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="bell">
-<title
->Sistemski zvonec</title>
+<title>Sistemski zvonec</title>
 
-<para
->Sistemski zvonček ali beep je posebnost X strežnika, kateri poskuša na najboljši način izkoristiti razpoložljivo strojno opremo. </para>
+<para>Sistemski zvonček ali beep je posebnost X strežnika, kateri poskuša na najboljši način izkoristiti razpoložljivo strojno opremo. </para>
 
-<note
-><para
->Kljub vsemu X strežnik ne more zmeraj narediti zvok s točno izbranimi parametri zaradi omejitve pri strojni opremi. Na primer na veliko PC-jih nadzor glasnosti ni dober, zato izgleda, kot da X strežnik ponaredi nizko glasnost z zmanjšano dolžino zvoka. Če izgleda, da nastavitve ne naredijo ničesar, je to zaradi tega, ker X strežnik in/ali strojna oprema ne podpirata boljših nastavitev.</para
-></note>
+<note><para>Kljub vsemu X strežnik ne more zmeraj narediti zvok s točno izbranimi parametri zaradi omejitve pri strojni opremi. Na primer na veliko PC-jih nadzor glasnosti ni dober, zato izgleda, kot da X strežnik ponaredi nizko glasnost z zmanjšano dolžino zvoka. Če izgleda, da nastavitve ne naredijo ničesar, je to zaradi tega, ker X strežnik in/ali strojna oprema ne podpirata boljših nastavitev.</para></note>
 
-<para
->Uporabniki lahko nastavijo naslednje parametre za zvonec:</para>
+<para>Uporabniki lahko nastavijo naslednje parametre za zvonec:</para>
 
-<itemizedlist
-> <listitem
-> <para
->glasnost (odstotki <quote
->največje</quote
-> glasnosti)</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->višino tona (v Hz)</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->trajanje (v milisekundah)</para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+<itemizedlist> <listitem> <para>glasnost (odstotki <quote>največje</quote> glasnosti)</para> </listitem> <listitem> <para>višino tona (v Hz)</para> </listitem> <listitem> <para>trajanje (v milisekundah)</para> </listitem> </itemizedlist>
 
-<para
->Lahko uporabite gumb <guibutton
->Preizkusi</guibutton
->, da prisluhnete, kako bodo zvenele trenutne nastavitve.</para>
+<para>Lahko uporabite gumb <guibutton>Preizkusi</guibutton>, da prisluhnete, kako bodo zvenele trenutne nastavitve.</para>
 
-<sect2 id="bell-author"
-><title
->Avtorji razdelka</title>
-<para
->Pat Dowler, Matthias Hoelzer <email
->mhk@kde.org</email
-></para>
-<para
->Za KDE 2.0 je pretvoril Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<sect2 id="bell-author"><title>Avtorji razdelka</title>
+<para>Pat Dowler, Matthias Hoelzer <email>mhk@kde.org</email></para>
+<para>Za KDE 2.0 je pretvoril Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 </sect2>
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook
index e62fff1ca68..c24bc09a6c5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook
@@ -2,126 +2,60 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->datum</keyword>
-<keyword
->čas</keyword>
-<keyword
->nastavitev</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>datum</keyword>
+<keyword>čas</keyword>
+<keyword>nastavitev</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="datetime">
 
-<title
->Datum in ura</title>
+<title>Datum in ura</title>
 
-<para
->Ta modul lahko uporabite, da spremenite sistemski datum in uro preko udobnega grafičnega vmesnika.</para>
+<para>Ta modul lahko uporabite, da spremenite sistemski datum in uro preko udobnega grafičnega vmesnika.</para>
 
-<note
-><para
->Da lahko spremenite sistemski datum in uro morate imeti dostop kot sistemski administrator (<systemitem class="username"
->root</systemitem
->). Če tega dostopa nimate, vam bo ta modul prikazal le trenutne nastavitve.</para
-></note>
+<note><para>Da lahko spremenite sistemski datum in uro morate imeti dostop kot sistemski administrator (<systemitem class="username">root</systemitem>). Če tega dostopa nimate, vam bo ta modul prikazal le trenutne nastavitve.</para></note>
 
-<para
->Ko prvič zaženete, ste samo v načinu prikaza. Da spremenite vaše nastavitve, kliknite <guibutton
->Način skrbnika</guibutton
->.  Če ste prijavljeni kot <systemitem class="username"
->root</systemitem
->, boste šli kar naravnost k pogovornemu oknu za spreminjanje. Če niste, vas bo &kde; vprašal za geslo skrbnika sistema.</para>
+<para>Ko prvič zaženete, ste samo v načinu prikaza. Da spremenite vaše nastavitve, kliknite <guibutton>Način skrbnika</guibutton>.  Če ste prijavljeni kot <systemitem class="username">root</systemitem>, boste šli kar naravnost k pogovornemu oknu za spreminjanje. Če niste, vas bo &kde; vprašal za geslo skrbnika sistema.</para>
 
 <sect2 id="date-change">
-<title
->Spreminjanje vaših nastavitev</title>
-
-<para
->Datum nastavite v levi polovici modula. Izbrati morate le mesec (spustno polje na vrhu), leto (vrtilno polje na vrhu) in dan v mesecu (kliknite na datum v koledarju).</para>
-
-<para
->Čas nastavite z vrtilnim poljem na dnu ure. Kliknite v polja za ure, minute in sekunde. Lahko neposredno vnesete vrednost ali pa kliknete na gumba <guiicon
->+</guiicon
-> in <guiicon
->-</guiicon
->, da ustrezno prilagodite vrednost.</para>
-
-<note
-><para
->Čas je predstavljen v 24 urnem formatu. Če želite, da sistemska ura kaže 8h zvečer, morate postaviti uro na <guilabel
->20</guilabel
->. Če želite, da je sistemski čas 8h zjutraj, potem postavite vrednost v vrtilnem polju na <guilabel
->8</guilabel
->.</para
-></note>
-
-<para
->Nato lahko kliknete na jeziček <guilabel
->Časovna cona</guilabel
->.</para>
-<para
->Preprosto izberite vašo novo časovno cono iz spustnega polja v sredini zaslona </para>
-
-<para
->Ko ste nastavili pravilen datum in čas, preprosto kliknite <guibutton
->Uveljavi</guibutton
->, da postanejo spremembe trajne.</para>
+<title>Spreminjanje vaših nastavitev</title>
+
+<para>Datum nastavite v levi polovici modula. Izbrati morate le mesec (spustno polje na vrhu), leto (vrtilno polje na vrhu) in dan v mesecu (kliknite na datum v koledarju).</para>
+
+<para>Čas nastavite z vrtilnim poljem na dnu ure. Kliknite v polja za ure, minute in sekunde. Lahko neposredno vnesete vrednost ali pa kliknete na gumba <guiicon>+</guiicon> in <guiicon>-</guiicon>, da ustrezno prilagodite vrednost.</para>
+
+<note><para>Čas je predstavljen v 24 urnem formatu. Če želite, da sistemska ura kaže 8h zvečer, morate postaviti uro na <guilabel>20</guilabel>. Če želite, da je sistemski čas 8h zjutraj, potem postavite vrednost v vrtilnem polju na <guilabel>8</guilabel>.</para></note>
+
+<para>Nato lahko kliknete na jeziček <guilabel>Časovna cona</guilabel>.</para>
+<para>Preprosto izberite vašo novo časovno cono iz spustnega polja v sredini zaslona </para>
+
+<para>Ko ste nastavili pravilen datum in čas, preprosto kliknite <guibutton>Uveljavi</guibutton>, da postanejo spremembe trajne.</para>
 </sect2>
 
 <sect2 id="datetime-author">
 
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-<para
->Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+<para>Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 </sect2>
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook
index af6bd6c560b..0728ae26fe5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook
@@ -2,235 +2,94 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Krishna</firstname
-> <surname
->Tateneni</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
-> tateneni@pluto.njcc.com </email
-></address
-></affiliation
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Jost</firstname
-> <surname
->Schenck</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->jost@schenck.de</email
-></address
-></affiliation
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Krishna</firstname> <surname>Tateneni</surname> <affiliation><address><email> tateneni@pluto.njcc.com </email></address></affiliation> </author>
+<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> <affiliation><address><email>jost@schenck.de</email></address></affiliation> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->piškotki</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>piškotki</keyword>
 </keywordset>
 
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="cookie">
-<title
->Piškotki</title>
+<title>Piškotki</title>
 
-<para
->Piškotki so mehanizem, ki ga uporabljajo spletne strani, da shranijo in dobijo nazaj informacijo z uporabo vašega brskalnika. Na primer spletna stran vam lahko omogoča, da priredite vsebino in izgled strani, ki jo gledate, tako da bodo vaše izbire ostale enake, ko se boste še večkrat vrnili na to spletno stran.</para>
+<para>Piškotki so mehanizem, ki ga uporabljajo spletne strani, da shranijo in dobijo nazaj informacijo z uporabo vašega brskalnika. Na primer spletna stran vam lahko omogoča, da priredite vsebino in izgled strani, ki jo gledate, tako da bodo vaše izbire ostale enake, ko se boste še večkrat vrnili na to spletno stran.</para>
 
-<para
->Spletna stran si lahko zapomni vaše nastavitve s shranitvijo piškotka na vašem računalniku. Potem, ob nadalnjih obiskih, bo spletna stran dobila nazaj informacije shranjene v piškotku, da bo oblikovala vsebino strani, glede na vaše predhodno določene nastavitve.</para>
+<para>Spletna stran si lahko zapomni vaše nastavitve s shranitvijo piškotka na vašem računalniku. Potem, ob nadalnjih obiskih, bo spletna stran dobila nazaj informacije shranjene v piškotku, da bo oblikovala vsebino strani, glede na vaše predhodno določene nastavitve.</para>
 
-<para
->Na tak način igrajo piškotki zelo pomembno vlogo v spletnem brskanju. Na žalost spletne strani pogosto shranijo in dobijo nazaj informacijo iz piškotka brez vašega jasnega vedenja ali strinjanja. Nekaj teh informacij je lahko uporabnih lastnikom spletnih strani, na primer, lahko jim omogočijo zbiranje kratkih statistik koliko obiskov imajo različni predeli spletnih strani, ali da nastavijo oglas za oglaševanje.</para>
+<para>Na tak način igrajo piškotki zelo pomembno vlogo v spletnem brskanju. Na žalost spletne strani pogosto shranijo in dobijo nazaj informacijo iz piškotka brez vašega jasnega vedenja ali strinjanja. Nekaj teh informacij je lahko uporabnih lastnikom spletnih strani, na primer, lahko jim omogočijo zbiranje kratkih statistik koliko obiskov imajo različni predeli spletnih strani, ali da nastavijo oglas za oglaševanje.</para>
 
-<para
->Modul Piškotki v &kcontrol;-u vam omogoča nastavitev politike za uporabo piškotkov, ko brskate po spletu s &konqueror; spletnim brskalnikom. </para
-> 
+<para>Modul Piškotki v &kcontrol;-u vam omogoča nastavitev politike za uporabo piškotkov, ko brskate po spletu s &konqueror; spletnim brskalnikom. </para> 
 
-<warning
-><para
->Vedite, da se politike, ki jih nastavite z uporabo tega nadzornega modula, ne bodo uveljavile na drugih spletnih brskalnikih kot je na primer &Netscape;.</para
-></warning>
+<warning><para>Vedite, da se politike, ki jih nastavite z uporabo tega nadzornega modula, ne bodo uveljavile na drugih spletnih brskalnikih kot je na primer &Netscape;.</para></warning>
 
 <sect2 id="cookie-policy">
 
-<title
->Politike</title>
-
-<para
->Z uporabo jezička <guilabel
->Politike</guilabel
-> lahko nastavite kako bodo &kde; aplikacije ravnale s piškotki. To lahko naredite z določitvijo splošne politike piškotkov ali pa z določitvijo posebnih politik piškotkov za določene domene ali gostitelje.</para>
-
-<para
->Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako <guilabel
->Omogočimo piškotke</guilabel
->. Če pustite to neoznačeno, bodo piškotki popolnoma onemogočeni. Vendar lahko to naredi brskanje precej neugodno, posebno ker nekatere spletne strani zahtevajo brskalnike z omogočenimi piškotki.</para>
-
-<para
->Zaradi tega, boste mogoče želeli omogočiti uporabo piškotkov, ter postaviti določene politike, kako naj se ravna z njimi. Na voljo so vam tri možnosti, kot jih lahko vidite v skupini izbirnih gumbov z oznako "<guilabel
->Privzeta politika</guilabel
->".</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Vprašaj za potrditev pred sprejemom piškota</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je ta možnost izbrana, boste vprašani za potrditev vsakič, ko bo piškotek shranjen ali pridobljen nazaj. Selektivno lahko sprejmete ali zavrnete vsak piškotek. Pogovorno okno za potrjanje vam bo omogočal, da si boste nastavili politiko specifično za določeno domeno, če ne želite vsakič potrjevati vsak piškotek za to domeno.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Privzeto sprejmi vse piškotke</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki sprejeti, brez vprašanja za potrditev.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Privzeto zavrni vse piškotke</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki zavrnjeni, brez vprašanja za potrditev.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
->Kot dodatek privzeti politiki za ravnanje s piškotki, ki jo lahko nastavite z izbiro treh zgoraj opisanih možnosti, lahko tudi nastavite politike za določene domene gostiteljev z uporabo kontrol v skupini <guilabel
->Domensko specifična</guilabel
->.</para>
-
-<para
->Politika <guilabel
->Vprašaj, Sprejmi ali Zavrni</guilabel
-> se lahko uveljavi za specifično domeno s klikom na gumb <guibutton
->Dodaj...</guibutton
->, ki odpre pogovorno okno. V tem pogovornem oknu, lahko vtipkate ime domene (s piko spredaj) in potem izberete politiko, ki jo želite uveljaviti za to domeno. Vedite, da se vnose lahko dodaja tudi med brskanjem, če je privzeta politika vprašaj za potrditev, ter tako izberete splošno politiko za specifičnega gostitelja (na primer z izbiro <guilabel
->Zavrni vse piškotke iz te domene</guilabel
->, ko ste vprašani za potrditev piškotka.)</para>
-
-<para
->Iz seznama lahko tudi izberete določene domene gostiteljev, ter kliknete na gumb <guibutton
->Spremeni...</guibutton
->, da izberete drugačno politiko za to domeno kot je v prikazanem seznamu.</para>
-
-<para
->Da izbrišete politiko za specifično domeno, izberite domeno iz seznama in kliknite na gumb <guibutton
->Izbriši</guibutton
->. Privzeta politika bo uveljavljena na domenah, ki so bile izbrisane iz seznama. </para>
+<title>Politike</title>
+
+<para>Z uporabo jezička <guilabel>Politike</guilabel> lahko nastavite kako bodo &kde; aplikacije ravnale s piškotki. To lahko naredite z določitvijo splošne politike piškotkov ali pa z določitvijo posebnih politik piškotkov za določene domene ali gostitelje.</para>
+
+<para>Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako <guilabel>Omogočimo piškotke</guilabel>. Če pustite to neoznačeno, bodo piškotki popolnoma onemogočeni. Vendar lahko to naredi brskanje precej neugodno, posebno ker nekatere spletne strani zahtevajo brskalnike z omogočenimi piškotki.</para>
+
+<para>Zaradi tega, boste mogoče želeli omogočiti uporabo piškotkov, ter postaviti določene politike, kako naj se ravna z njimi. Na voljo so vam tri možnosti, kot jih lahko vidite v skupini izbirnih gumbov z oznako "<guilabel>Privzeta politika</guilabel>".</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Vprašaj za potrditev pred sprejemom piškota</guilabel></term> <listitem><para>Če je ta možnost izbrana, boste vprašani za potrditev vsakič, ko bo piškotek shranjen ali pridobljen nazaj. Selektivno lahko sprejmete ali zavrnete vsak piškotek. Pogovorno okno za potrjanje vam bo omogočal, da si boste nastavili politiko specifično za določeno domeno, če ne želite vsakič potrjevati vsak piškotek za to domeno.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Privzeto sprejmi vse piškotke</guilabel></term> <listitem><para>Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki sprejeti, brez vprašanja za potrditev.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Privzeto zavrni vse piškotke</guilabel></term> <listitem><para>Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki zavrnjeni, brez vprašanja za potrditev.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para>Kot dodatek privzeti politiki za ravnanje s piškotki, ki jo lahko nastavite z izbiro treh zgoraj opisanih možnosti, lahko tudi nastavite politike za določene domene gostiteljev z uporabo kontrol v skupini <guilabel>Domensko specifična</guilabel>.</para>
+
+<para>Politika <guilabel>Vprašaj, Sprejmi ali Zavrni</guilabel> se lahko uveljavi za specifično domeno s klikom na gumb <guibutton>Dodaj...</guibutton>, ki odpre pogovorno okno. V tem pogovornem oknu, lahko vtipkate ime domene (s piko spredaj) in potem izberete politiko, ki jo želite uveljaviti za to domeno. Vedite, da se vnose lahko dodaja tudi med brskanjem, če je privzeta politika vprašaj za potrditev, ter tako izberete splošno politiko za specifičnega gostitelja (na primer z izbiro <guilabel>Zavrni vse piškotke iz te domene</guilabel>, ko ste vprašani za potrditev piškotka.)</para>
+
+<para>Iz seznama lahko tudi izberete določene domene gostiteljev, ter kliknete na gumb <guibutton>Spremeni...</guibutton>, da izberete drugačno politiko za to domeno kot je v prikazanem seznamu.</para>
+
+<para>Da izbrišete politiko za specifično domeno, izberite domeno iz seznama in kliknite na gumb <guibutton>Izbriši</guibutton>. Privzeta politika bo uveljavljena na domenah, ki so bile izbrisane iz seznama. </para>
 
 <!-- 
-<para
->If you have previously exported cookie policies to a file, you can merge
+<para>If you have previously exported cookie policies to a file, you can merge
 those policies with the ones listed by clicking on the
-<guibutton
->Import...</guibutton
-> button and selecting the file. To create a
+<guibutton>Import...</guibutton> button and selecting the file. To create a
 compressed archive file of the cookie policies shown in the list, click on the
-<guibutton
->Export...</guibutton
-> and save the file to a location of your
-choice. </para
-> -->
+<guibutton>Export...</guibutton> and save the file to a location of your
+choice. </para> -->
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="cookie-management">
-<title
->Upravljanje</title>
-
-<para
->V jezičku <guilabel
->Upravljanje</guilabel
-> lahko brskate in selektivno izbrišete piškotke, ki so bili določeni v preteklosti.</para>
-
-<para
->V zgornjem delu tega pogovornega oka lahko vidite seznam domen, prikazanih v drevesni strukturi. Kliknite na majhen <guiicon
->+</guiicon
-> poleg domene, da boste videli vse piškotke, ki so bili nastavljeni za to določeno tarčno domeno. Če izberete enega od teh piškotkov, boste opazili, da se bo prikazala njegova vsebina v spodnjem polju <guilabel
->Podrobnosti o piškotih</guilabel
->.</para>
-
-<para
->S klikom na gumb <guibutton
->Izbriši</guibutton
-> lahko sedaj izbrišete izbrani piškot. Kliknite <guibutton
->Izbriši vse</guibutton
->, da izbrišete vse shranjene piškote.</para>
-
-<para
->Izberite <guibutton
->Seznam za vnovično nalaganje</guibutton
->, da ponovno naložite seznam z vašega diska. To morda želite, če imate modul odprt in preizkušate spletne strani ali pa ste opravili veliko sprememb v modulu samem.</para>
+<title>Upravljanje</title>
+
+<para>V jezičku <guilabel>Upravljanje</guilabel> lahko brskate in selektivno izbrišete piškotke, ki so bili določeni v preteklosti.</para>
+
+<para>V zgornjem delu tega pogovornega oka lahko vidite seznam domen, prikazanih v drevesni strukturi. Kliknite na majhen <guiicon>+</guiicon> poleg domene, da boste videli vse piškotke, ki so bili nastavljeni za to določeno tarčno domeno. Če izberete enega od teh piškotkov, boste opazili, da se bo prikazala njegova vsebina v spodnjem polju <guilabel>Podrobnosti o piškotih</guilabel>.</para>
+
+<para>S klikom na gumb <guibutton>Izbriši</guibutton> lahko sedaj izbrišete izbrani piškot. Kliknite <guibutton>Izbriši vse</guibutton>, da izbrišete vse shranjene piškote.</para>
+
+<para>Izberite <guibutton>Seznam za vnovično nalaganje</guibutton>, da ponovno naložite seznam z vašega diska. To morda želite, če imate modul odprt in preizkušate spletne strani ali pa ste opravili veliko sprememb v modulu samem.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="cookie-author">
 
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-
-<para
->Ta razdelek je napisal:</para>
-<para
->Krishna Tateneni<email
->tateneni@pluto.njcc.com</email
->.</para>
-<para
->Jost Schenck <email
->jost@schenck.de</email
->.</para>
-
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+
+<para>Ta razdelek je napisal:</para>
+<para>Krishna Tateneni<email>tateneni@pluto.njcc.com</email>.</para>
+<para>Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email>.</para>
+
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook
index b101939dfa1..c6b9cad4c6b 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook
@@ -2,112 +2,60 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->crypto</keyword>
-<keyword
->SSL</keyword>
-<keyword
->encryption</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>crypto</keyword>
+<keyword>SSL</keyword>
+<keyword>encryption</keyword>
 
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="crypto">
 
-<title
->Prilagoditev šifriranja</title>
+<title>Prilagoditev šifriranja</title>
 
 <sect2 id="crypto-intro">
-<title
->Uvod</title>
-<para
->Mnogo programov v &kde; ima sposobnost izmenjave informacij z uporabo šifriranih datotek in/ali omrežnih protokolov.</para>
+<title>Uvod</title>
+<para>Mnogo programov v &kde; ima sposobnost izmenjave informacij z uporabo šifriranih datotek in/ali omrežnih protokolov.</para>
 </sect2>
 
 <sect2 id="crypto-use">
-<title
->Uporaba</title>
-
-<warning
-><para
->Vse šifrirne sheme so močne le toliko, kot je šibak njihov najšibkejši člen. V splošnem je, v kolikor nimate za sabo treninga/ali pa se spoznate na varnost bolje, da pustite ta modul pri miru.</para
-></warning>
-
-<para
->Možnosti v tem modulu lahko razdelimo v dve skupini.</para>
-
-<para
->Dve možnosti na dnu modula, <guilabel
->Warn on entering SSL Mode</guilabel
-> in <guilabel
->Warn on leaving SSL mode</guilabel
->vam omogočata, da določite ali naj vas &kde; obvesti, ko vstopite ali zapustitešifriranje SSL.</para
-> 
-
-<para
->Preostanek možnosti določa, katere šifrirne metode naj se uporabijo in katere naj se ne. Ko ste enkrat izbrali ustrezne šifrirne protokole, preprosto kliknite na gumb <guibutton
->Uveljavi</guibutton
->, da posredujete spremembe.</para>
-
-<tip
-><para
->Spremenite ta modul le, če vam je podatke o moči/šibkosti posameznega šifriranja podal <emphasis
->zanesljiv vir</emphasis
->.</para
-></tip>
+<title>Uporaba</title>
+
+<warning><para>Vse šifrirne sheme so močne le toliko, kot je šibak njihov najšibkejši člen. V splošnem je, v kolikor nimate za sabo treninga/ali pa se spoznate na varnost bolje, da pustite ta modul pri miru.</para></warning>
+
+<para>Možnosti v tem modulu lahko razdelimo v dve skupini.</para>
+
+<para>Dve možnosti na dnu modula, <guilabel>Warn on entering SSL Mode</guilabel> in <guilabel>Warn on leaving SSL mode</guilabel>vam omogočata, da določite ali naj vas &kde; obvesti, ko vstopite ali zapustitešifriranje SSL.</para> 
+
+<para>Preostanek možnosti določa, katere šifrirne metode naj se uporabijo in katere naj se ne. Ko ste enkrat izbrali ustrezne šifrirne protokole, preprosto kliknite na gumb <guibutton>Uveljavi</guibutton>, da posredujete spremembe.</para>
+
+<tip><para>Spremenite ta modul le, če vam je podatke o moči/šibkosti posameznega šifriranja podal <emphasis>zanesljiv vir</emphasis>.</para></tip>
 
 </sect2>
 
 <!-- Ugh.. write a bunch of stuff about the rest of it -->
 
 <sect2 id="crypto-author">
-<title
->Avtor razdelka</title>
+<title>Avtor razdelka</title>
 
-<para
->Ta rezdelek je spisal Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
->. </para>
+<para>Ta rezdelek je spisal Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email>. </para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook
index 02b0d9d0251..e7dcd351af5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook
@@ -2,278 +2,86 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Krishna</firstname
-> <surname
->Tateneni</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->tateneni@pluto.njcc.com</email
-></address
-></affiliation
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Yves</firstname
-> <surname
->Arrouye</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->yves@realnames.com</email
-></address
-></affiliation
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Krishna</firstname> <surname>Tateneni</surname> <affiliation><address><email>tateneni@pluto.njcc.com</email></address></affiliation> </author>
+<author> <firstname>Yves</firstname> <surname>Arrouye</surname> <affiliation><address><email>yves@realnames.com</email></address></affiliation> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->izboljšano brskanje</keyword>
-<keyword
->brsknje</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>izboljšano brskanje</keyword>
+<keyword>brsknje</keyword>
 </keywordset>
 
 </articleinfo>
 <sect1 id="ebrowse">
 
-<title
->Izboljšano brskanje</title>
+<title>Izboljšano brskanje</title>
 
 <sect2 id="ebrowse-intro">
 
-<title
->Uvod</title>
-
-<para
->&konqueror; ponuja nekaj lastnosti za izboljšanje vašega brskanja. Trenutno obstajata dve taki lastnosti, ki sta bili vgrajeni: <emphasis
->Ključne besede za Internet</emphasis
-> in <emphasis
->Spletne bližnjice</emphasis
->.</para>
-
-<para
->Kot ste že lahko opazili, je &kde; zelo prijazen internetu. Na primer vi lahko kliknete na menu <guimenuitem
->Zaženi</guimenuitem
-> ali pa s tipkovnico vtipkate bližnjico določeno za ta ukaz (<keycombo action="simul"
-><keycap
->Alt</keycap
-><keycap
->F2</keycap
-></keycombo
->, če je niste spremenili) in vtipkate <abbrev
->URI</abbrev
->. <footnote
-><para
->Uniform Resource Identifier. Standardna pot, ki se nanaša na sredstva, kot so datoteke na vašem računalniku, spletni naslov, e-poštni naslov, <abbrev
->itd...</abbrev
-></para
-></footnote
-></para>
-
-<para
->Ključne besede za Internet vam omogočajo lažjo uporabo dobro poznanih imen, kot so imena blagovnih znamk, slavnostna imena, itd. Na primer namesto da vtipkate <emphasis
->http://www.kde.org</emphasis
-> lahko samo vtipkate <emphasis
->KDE</emphasis
-> ali celo <emphasis
->K Desktop Environment</emphasis
->. Ime, ki ga boste vtipkali, bo prevedeno v URI in vas bo preusmerilo na ustrezno lokacijo.</para>
-
-<para
->Na drugi strani vam bodo Spletne bližnjice omogočale ustvariti nove pseudo <acronym
->URL</acronym
-> sheme ali bližnjice, ki vam bodo omogočale <emphasis
->parametrirati</emphasis
-> pogosto uporabljene <acronym
->URI</acronym
->-je. Na primer če vam je všeč iskalnik Google, lahko nastavite KDE tako, da bo pseudo <acronym
->URI</acronym
-> shema kot je <emphasis
->gg</emphasis
-> sprožila iskanje na Google. Na ta način bo vnos <userinput
->gg:<replaceable
->my query</replaceable
-></userinput
-> iskalo <replaceable
->my query</replaceable
-> na Google.</para>
-
-<note
-><para
->Sedaj lahko vidite zakaj lahko kličemo to pseudo <acronym
->URI</acronym
-> sheme. Uporabljajo se kot <acronym
->URI</acronym
-> sheme, vendar vstavek ni resnično <acronym
->URI</acronym
-> enkodiran, zato bo nekdo vtipkal <userinput
->google:kde apps</userinput
-> in ne <userinput
->google:kde+apps</userinput
->.</para
-></note>
-
-<para
->V &kde; lahko uporabljate Ključne besede za internet v interaktivnih navigacijskih aplikacijah kot je <application
->Konqueror</application
->. Spletne bližnjice lahko uporabite kadarkoli bi normalno uporabljali <acronym
->URI</acronym
->-je. Bližnjice za nekaj iskalnikov bi že morale biti nastavljene na vašem sistemu, vendar lahko dodate nove ključne besede in spremenite ali izbrišete obstoječe v nadzornem modulu za izboljšano brskanje. </para>
+<title>Uvod</title>
+
+<para>&konqueror; ponuja nekaj lastnosti za izboljšanje vašega brskanja. Trenutno obstajata dve taki lastnosti, ki sta bili vgrajeni: <emphasis>Ključne besede za Internet</emphasis> in <emphasis>Spletne bližnjice</emphasis>.</para>
+
+<para>Kot ste že lahko opazili, je &kde; zelo prijazen internetu. Na primer vi lahko kliknete na menu <guimenuitem>Zaženi</guimenuitem> ali pa s tipkovnico vtipkate bližnjico določeno za ta ukaz (<keycombo action="simul"><keycap>Alt</keycap><keycap>F2</keycap></keycombo>, če je niste spremenili) in vtipkate <abbrev>URI</abbrev>. <footnote><para>Uniform Resource Identifier. Standardna pot, ki se nanaša na sredstva, kot so datoteke na vašem računalniku, spletni naslov, e-poštni naslov, <abbrev>itd...</abbrev></para></footnote></para>
+
+<para>Ključne besede za Internet vam omogočajo lažjo uporabo dobro poznanih imen, kot so imena blagovnih znamk, slavnostna imena, itd. Na primer namesto da vtipkate <emphasis>http://www.kde.org</emphasis> lahko samo vtipkate <emphasis>KDE</emphasis> ali celo <emphasis>K Desktop Environment</emphasis>. Ime, ki ga boste vtipkali, bo prevedeno v URI in vas bo preusmerilo na ustrezno lokacijo.</para>
+
+<para>Na drugi strani vam bodo Spletne bližnjice omogočale ustvariti nove pseudo <acronym>URL</acronym> sheme ali bližnjice, ki vam bodo omogočale <emphasis>parametrirati</emphasis> pogosto uporabljene <acronym>URI</acronym>-je. Na primer če vam je všeč iskalnik Google, lahko nastavite KDE tako, da bo pseudo <acronym>URI</acronym> shema kot je <emphasis>gg</emphasis> sprožila iskanje na Google. Na ta način bo vnos <userinput>gg:<replaceable>my query</replaceable></userinput> iskalo <replaceable>my query</replaceable> na Google.</para>
+
+<note><para>Sedaj lahko vidite zakaj lahko kličemo to pseudo <acronym>URI</acronym> sheme. Uporabljajo se kot <acronym>URI</acronym> sheme, vendar vstavek ni resnično <acronym>URI</acronym> enkodiran, zato bo nekdo vtipkal <userinput>google:kde apps</userinput> in ne <userinput>google:kde+apps</userinput>.</para></note>
+
+<para>V &kde; lahko uporabljate Ključne besede za internet v interaktivnih navigacijskih aplikacijah kot je <application>Konqueror</application>. Spletne bližnjice lahko uporabite kadarkoli bi normalno uporabljali <acronym>URI</acronym>-je. Bližnjice za nekaj iskalnikov bi že morale biti nastavljene na vašem sistemu, vendar lahko dodate nove ključne besede in spremenite ali izbrišete obstoječe v nadzornem modulu za izboljšano brskanje. </para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="ebrowse-use">
 
-<title
->Uporaba</title>
+<title>Uporaba</title>
 
-<para
->V tem nadzornem modulu je samo eden jeziček. Naslov jezička je "<guilabel
->Ključne besede</guilabel
->". Ta jeziček ima dve glavni polji, eno za Ključne besed za Internet in eno za Spletne bližnjice.</para>
+<para>V tem nadzornem modulu je samo eden jeziček. Naslov jezička je "<guilabel>Ključne besede</guilabel>". Ta jeziček ima dve glavni polji, eno za Ključne besed za Internet in eno za Spletne bližnjice.</para>
 
 <sect3 id="ebrowse-ikw-use">
 
-<title
->Ključne besede za Internet</title>
-
-<para
->Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako "<guilabel
->Omogoči ključne besede za Internet</guilabel
->". Če je ta možnost izbrana, lahko uporabljate ključne besede za internet v KDE.</para>
-
-<para
->Na vrhu pogovornega okna je tudi spustni seznam vseh znanih spletnih bližnjic, ki je označen z <guilabel
->Iskalnik v primeru neuspeha</guilabel
->. Tukaj lahko izberete eno bližnjico iz seznama, ali pa pustite <guilabel
->Nobeden</guilabel
->. Če tukaj izberete spletno bližnjico, bo vaš vnos vsakič, ko boste vtipkali nekaj kar ni ključna beseda za Internet, podan izbrani spletni bližnjici. To omogoča zelo prijetno navigiranje in isknje, kjer ključne besede za Internet prinašajo direktno navigiranje, vi pa jih nadzorujete kako naj iščejo informacije, ko podatkovna baza ključnih besed za Internet ne vsebuje imena, ki ga vtipkate. (Če izberete <guilabel
->Nobeden</guilabel
-> se namesto tega pojavi imenik z ustreznim seznamom ključnih besed za Internet.) Tudi če vtipkate nekaj kar se začne z vprašajem, kot <userinput
->? KDE</userinput
->, je vaš vnos, ko se izloči vprašaj ven, direktno poslan k spletni bližnjici tako, da popolnoma obidete ključne besede za Internet. To je uporabno, ko resnično nameravate iskati na vašem priljubljenem iskalniku.</para>
+<title>Ključne besede za Internet</title>
+
+<para>Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako "<guilabel>Omogoči ključne besede za Internet</guilabel>". Če je ta možnost izbrana, lahko uporabljate ključne besede za internet v KDE.</para>
+
+<para>Na vrhu pogovornega okna je tudi spustni seznam vseh znanih spletnih bližnjic, ki je označen z <guilabel>Iskalnik v primeru neuspeha</guilabel>. Tukaj lahko izberete eno bližnjico iz seznama, ali pa pustite <guilabel>Nobeden</guilabel>. Če tukaj izberete spletno bližnjico, bo vaš vnos vsakič, ko boste vtipkali nekaj kar ni ključna beseda za Internet, podan izbrani spletni bližnjici. To omogoča zelo prijetno navigiranje in isknje, kjer ključne besede za Internet prinašajo direktno navigiranje, vi pa jih nadzorujete kako naj iščejo informacije, ko podatkovna baza ključnih besed za Internet ne vsebuje imena, ki ga vtipkate. (Če izberete <guilabel>Nobeden</guilabel> se namesto tega pojavi imenik z ustreznim seznamom ključnih besed za Internet.) Tudi če vtipkate nekaj kar se začne z vprašajem, kot <userinput>? KDE</userinput>, je vaš vnos, ko se izloči vprašaj ven, direktno poslan k spletni bližnjici tako, da popolnoma obidete ključne besede za Internet. To je uporabno, ko resnično nameravate iskati na vašem priljubljenem iskalniku.</para>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="ebrowse-srch-use">
 
-<title
->Spletne bližnjice</title>
-
-<para
->Opisna imena določenih spletnih bližnjic so prikazana v seznamskem polju. Lahko boste morali uporabiti vodoravni drsnik, da se boste premaknili na desno stran seznama in videli aktualne ključne besede asocirane z opisnimi imeni. Kot tudi pri drugih seznamih v &kde; lahko kliknete na glavo stolpca, da zamenjate vrstni red sortiranja med naraščajočim in padajočim.</para>
-
-<para
->Če dvakrat kliknete na določen vnos v seznamu določenih iskanih bližnjic, se prikažejo podrobnosti za ta vnos v pogovornem oknu. Kot dodatek k opisnemu imenu za določen predmet, lahko vidite tudi <acronym
->URI</acronym
->, ki se uporablja, kot tudi asocirane bližnjice, ki jih lahko vtipkate kjerkoli v &kde; kjer se pričakujejo <acronym
->URI</acronym
->-ji. Dani ponudnik iskanja ima lahko večkratne bližnjice, ločene z vejico.</para>
-
-<para
-> Besedilna polja se ne uporabljajo le za prikazovanje podatkov o elementih v seznamu spletnih bližnjic, ampak tudi za spreminjanje ali dodajanje novih elementov.</para>
-
-<para
->Vsebino polij <guilabel
->Isklani URI</guilabel
-> in <guilabel
->Bližnjice URI</guilabel
-> lahko spremenite. Kliknite na gumb <guibutton
->V redu</guibutton
->, da shranite spremembe in <guibutton
->Prekliči</guibutton
->, da zapustite pogovorno okno brez sprememb.</para>
-
-<para
->Če proučite vsebino vnosnega polja <guilabel
->Iskani URI</guilabel
->, boste videli, da večina, če ne vsi vnosi vsebujejo vnos <option
->\{@}</option
->. To zaporedje dveh znakov se odraža kot parameter, ki se nadomesti s karkoli vtipkate za znakom dvopičja, ki stoji med bližnjico in njenim parametrom. Poglejte nekaj primerov, da si razjasnite to idejo.</para>
-
-<para
->Predpostavite, da je <abbrev
->URI</abbrev
-> <userinput
->http://www.google.com/search?q=\{@}</userinput
-> in <userinput
->gg</userinput
-> je bližnjica do tega <acronym
->URI</acronym
->-ja. Potem bo, ko boste vtipkali <userinput
->gg:<replaceable
->alpha</replaceable
-></userinput
-> enakovredno <userinput
->http://www.google.com/search?q=<replaceable
->alpha</replaceable
-></userinput
->. Za znakom <userinput
->:</userinput
-> lahko vtipkate karkoli; karkoli ste vtipkali preprosto nadomesti znaka <option
->\{@}</option
-> po tem, ko je pretvorjeno v ustrezen nabor znakov za ponudnika iskanja in potem primerno <acronym
->URL</acronym
->-enkodirano. Samo <option
->\{@}</option
-> del iskanega <acronym
->URI</acronym
->-ja je prizadet, preostali del se predpostavlja, da je že primerno <acronym
->URL</acronym
->-kodiran in ostane nedotaknjen.</para>
-
-<para
->Lahko pa imate tudi bližnjice brez parametrov. Predpostavite, da je bil <acronym
->URI</acronym
-> <emphasis
->file:/home/me/mydocs/kofficefiles/kword</emphasis
-> in da je bila bližnjica <emphasis
->mojkword</emphasis
->. Potem bo vtipkanje <userinput
->mojkword:</userinput
-> enako kot bi vtipkali celoten <acronym
->URI</acronym
->. Ko vtipkate bližnjico, ne stoji ničesar za znakom dvopičje, vendar je dvopičje še vedno potrebno za bližnjico, da se jo prepozna kot takšno.</para>
-
-<para
->Zdaj bi morali razumeti, da čeprav so te bližnjice imenovane spletne bližnjice, so resnično bližnjice k parameteriziranim <acronym
->URI</acronym
->-ijem, ki ne samo kažejo na spletne strani, ampak tudi na kaj drugega, ki je lahko določeno z <acronym
->URI</acronym
->-ijem. Spletne bližnjice so zelo močna posebnost navigiranja v &kde;.</para>
+<title>Spletne bližnjice</title>
+
+<para>Opisna imena določenih spletnih bližnjic so prikazana v seznamskem polju. Lahko boste morali uporabiti vodoravni drsnik, da se boste premaknili na desno stran seznama in videli aktualne ključne besede asocirane z opisnimi imeni. Kot tudi pri drugih seznamih v &kde; lahko kliknete na glavo stolpca, da zamenjate vrstni red sortiranja med naraščajočim in padajočim.</para>
+
+<para>Če dvakrat kliknete na določen vnos v seznamu določenih iskanih bližnjic, se prikažejo podrobnosti za ta vnos v pogovornem oknu. Kot dodatek k opisnemu imenu za določen predmet, lahko vidite tudi <acronym>URI</acronym>, ki se uporablja, kot tudi asocirane bližnjice, ki jih lahko vtipkate kjerkoli v &kde; kjer se pričakujejo <acronym>URI</acronym>-ji. Dani ponudnik iskanja ima lahko večkratne bližnjice, ločene z vejico.</para>
+
+<para> Besedilna polja se ne uporabljajo le za prikazovanje podatkov o elementih v seznamu spletnih bližnjic, ampak tudi za spreminjanje ali dodajanje novih elementov.</para>
+
+<para>Vsebino polij <guilabel>Isklani URI</guilabel> in <guilabel>Bližnjice URI</guilabel> lahko spremenite. Kliknite na gumb <guibutton>V redu</guibutton>, da shranite spremembe in <guibutton>Prekliči</guibutton>, da zapustite pogovorno okno brez sprememb.</para>
+
+<para>Če proučite vsebino vnosnega polja <guilabel>Iskani URI</guilabel>, boste videli, da večina, če ne vsi vnosi vsebujejo vnos <option>\{@}</option>. To zaporedje dveh znakov se odraža kot parameter, ki se nadomesti s karkoli vtipkate za znakom dvopičja, ki stoji med bližnjico in njenim parametrom. Poglejte nekaj primerov, da si razjasnite to idejo.</para>
+
+<para>Predpostavite, da je <abbrev>URI</abbrev> <userinput>http://www.google.com/search?q=\{@}</userinput> in <userinput>gg</userinput> je bližnjica do tega <acronym>URI</acronym>-ja. Potem bo, ko boste vtipkali <userinput>gg:<replaceable>alpha</replaceable></userinput> enakovredno <userinput>http://www.google.com/search?q=<replaceable>alpha</replaceable></userinput>. Za znakom <userinput>:</userinput> lahko vtipkate karkoli; karkoli ste vtipkali preprosto nadomesti znaka <option>\{@}</option> po tem, ko je pretvorjeno v ustrezen nabor znakov za ponudnika iskanja in potem primerno <acronym>URL</acronym>-enkodirano. Samo <option>\{@}</option> del iskanega <acronym>URI</acronym>-ja je prizadet, preostali del se predpostavlja, da je že primerno <acronym>URL</acronym>-kodiran in ostane nedotaknjen.</para>
+
+<para>Lahko pa imate tudi bližnjice brez parametrov. Predpostavite, da je bil <acronym>URI</acronym> <emphasis>file:/home/me/mydocs/kofficefiles/kword</emphasis> in da je bila bližnjica <emphasis>mojkword</emphasis>. Potem bo vtipkanje <userinput>mojkword:</userinput> enako kot bi vtipkali celoten <acronym>URI</acronym>. Ko vtipkate bližnjico, ne stoji ničesar za znakom dvopičje, vendar je dvopičje še vedno potrebno za bližnjico, da se jo prepozna kot takšno.</para>
+
+<para>Zdaj bi morali razumeti, da čeprav so te bližnjice imenovane spletne bližnjice, so resnično bližnjice k parameteriziranim <acronym>URI</acronym>-ijem, ki ne samo kažejo na spletne strani, ampak tudi na kaj drugega, ki je lahko določeno z <acronym>URI</acronym>-ijem. Spletne bližnjice so zelo močna posebnost navigiranja v &kde;.</para>
 
 </sect3>
 
@@ -281,20 +89,11 @@
 
 <sect2 id="ebrowse-author">
 
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
->Ta razdelek sta napisala Krishna Tateneni<email
->tateneni@pluto.njcc.com</email
-> in Yves Arrouye <email
->yves@realnames.com</email
-> </para>
+<para>Ta razdelek sta napisala Krishna Tateneni<email>tateneni@pluto.njcc.com</email> in Yves Arrouye <email>yves@realnames.com</email> </para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook
index 547a40d0033..6523fde666b 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook
@@ -2,525 +2,176 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
-<title
->Datotečne asociacije</title>
+<title>Datotečne asociacije</title>
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-> <firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-> </othercredit
-><othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod posodobil:</contrib
-> <firstname
->Matej</firstname
-> <surname
->Badalič</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-> </affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib> <firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname> <affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation> </othercredit><othercredit role="translator"><contrib>Prevod posodobil:</contrib> <firstname>Matej</firstname> <surname>Badalič</surname> <affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address> </affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->datotečne asociacije</keyword>
-<keyword
->asociacije</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>datotečne asociacije</keyword>
+<keyword>asociacije</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 <sect1 id="file-assoc">
-<title
->Datotečne asociacije</title>
+<title>Datotečne asociacije</title>
 
 <sect2 id="file-assoc-intro">
-<title
->Uvod</title>
-
-<para
->Eden izmed najbolj uporabnih aspektov &kde; je zmožnost samodejne uporabe programa na njegovi datoteki. Ko na primer kliknete na vaš priljubljen &kword; dokument v &konqueror;-ju, &kde; samodejno požene &kword; in naloži to datoteko v &kword;, tako da lahko takoj pričnete z delom.</para>
-
-<para
->V gornjem primeru je datoteka &kword;-a <emphasis
->asociirana</emphasis
-> s &kword;-om ( programom). Te datotečne asociacije so ključne za delovanje &kde;-ja.</para>
-
-<para
->Ko je &kde; nameščen samodejno ustvari na stotine datotečnih asociacij za večino običajnih tipov datotek. Te prvotne asociacije so osnovane na najpogosteje vključeni programski opremi in uporabnikovih preferencah.</para>
-
-<para
->Na žalost &kde; ne more:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->predvideti vsakršno možno kombinacijo programske opreme in podatkovnih datotek</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->pripraviti se za datotečne formate, ki še niso bili izumljeni</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->ali predvideti uporabnikov najljubši program za določen datotečni format</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Vaše trenutne datotečne asociacije lahko spremenite ali pa jim dodate nove z uporabo tega modula.</para>
-
-<para
->Vsaka datotečna asociacija je zabeležena kot zvrst mime. &MIME; pomeni <quote
->Multipurpose Internet Mail Extensions</quote
-> (večnamenske internetne poštne končnice). Omogoča računalniku določitev vrste datoteke, ne da bi bilo treba odpreti in analizirati obliko prav vsake datoteke.</para>
+<title>Uvod</title>
+
+<para>Eden izmed najbolj uporabnih aspektov &kde; je zmožnost samodejne uporabe programa na njegovi datoteki. Ko na primer kliknete na vaš priljubljen &kword; dokument v &konqueror;-ju, &kde; samodejno požene &kword; in naloži to datoteko v &kword;, tako da lahko takoj pričnete z delom.</para>
+
+<para>V gornjem primeru je datoteka &kword;-a <emphasis>asociirana</emphasis> s &kword;-om ( programom). Te datotečne asociacije so ključne za delovanje &kde;-ja.</para>
+
+<para>Ko je &kde; nameščen samodejno ustvari na stotine datotečnih asociacij za večino običajnih tipov datotek. Te prvotne asociacije so osnovane na najpogosteje vključeni programski opremi in uporabnikovih preferencah.</para>
+
+<para>Na žalost &kde; ne more:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>predvideti vsakršno možno kombinacijo programske opreme in podatkovnih datotek</para></listitem> <listitem><para>pripraviti se za datotečne formate, ki še niso bili izumljeni</para></listitem> <listitem><para>ali predvideti uporabnikov najljubši program za določen datotečni format</para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Vaše trenutne datotečne asociacije lahko spremenite ali pa jim dodate nove z uporabo tega modula.</para>
+
+<para>Vsaka datotečna asociacija je zabeležena kot zvrst mime. &MIME; pomeni <quote>Multipurpose Internet Mail Extensions</quote> (večnamenske internetne poštne končnice). Omogoča računalniku določitev vrste datoteke, ne da bi bilo treba odpreti in analizirati obliko prav vsake datoteke.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="file-assoc-use">
-<title
->Kako uporabljati ta modul</title>
-
-<para
->Datotečne asociacije so organizirane v več kategorij:</para>
-
-<orderedlist
-> <listitem
-><para
->Program</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Audio</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Slika</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Inode</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Sporočilo</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Več delov</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Tiskanje</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Besedilo</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Video</para
-></listitem
-> </orderedlist>
-
-<para
->Vse datotečne asociacije so sortirane v eno izmed teh kategorij.</para>
-
-<para
->Obstaja tudi kategorija <quote
->Vsi</quote
->, namenjena pregledu, ki prikaže vse zvrsti datotek v enem seznamu, ne da bi jih razvrstila.</para>
-
-<note
-><para
->Med nobeno od teh kategorij ni funkcionalne razlike. Zasnovane so tako, da vam pomagajo organizirati vaše datotečne asociacije, vendar pa ne spreminjajo asociacij na kakršenkoli način. </para
-></note>
-
-<para
->Kategorije so naštete v oknu <guilabel
->Znane vrste</guilabel
->.</para>
-
-<para
->Vsako od teh kategorij lahko raziščete in vidite datotečne asociacije v njih z dvojnim klikom na ime kategorije. Pojavil se bo seznam asociiranih zvrsti mime pod to kategorijo.</para>
-
-<tip
-><para
->Prav tako lahko iščete določeno zvrst &MIME; z uporabo iskalnega polja. Iskalno polje je označeno s <guilabel
->Poišči vzorec imen datotek</guilabel
-> in se nahaja nad seznamom kategorij.</para
-> <para
->Preprosto vtipkajte prvo črko zvrsti &MIME;, za katero se zanimate. Kategorije se samodejno razširijo in prikazane so le tiste zvrsti MIME, ki vključujejo to zahtevano črko.</para
-> <para
->Vnesete lahko drugo črko in zvrsti mime bodo dodatno omejene na zvrsti, ki vsebujejo ti dve črki.</para
-></tip>
+<title>Kako uporabljati ta modul</title>
+
+<para>Datotečne asociacije so organizirane v več kategorij:</para>
+
+<orderedlist> <listitem><para>Program</para></listitem> <listitem><para>Audio</para></listitem> <listitem><para>Slika</para></listitem> <listitem><para>Inode</para></listitem> <listitem><para>Sporočilo</para></listitem> <listitem><para>Več delov</para></listitem> <listitem><para>Tiskanje</para></listitem> <listitem><para>Besedilo</para></listitem> <listitem><para>Video</para></listitem> </orderedlist>
+
+<para>Vse datotečne asociacije so sortirane v eno izmed teh kategorij.</para>
+
+<para>Obstaja tudi kategorija <quote>Vsi</quote>, namenjena pregledu, ki prikaže vse zvrsti datotek v enem seznamu, ne da bi jih razvrstila.</para>
+
+<note><para>Med nobeno od teh kategorij ni funkcionalne razlike. Zasnovane so tako, da vam pomagajo organizirati vaše datotečne asociacije, vendar pa ne spreminjajo asociacij na kakršenkoli način. </para></note>
+
+<para>Kategorije so naštete v oknu <guilabel>Znane vrste</guilabel>.</para>
+
+<para>Vsako od teh kategorij lahko raziščete in vidite datotečne asociacije v njih z dvojnim klikom na ime kategorije. Pojavil se bo seznam asociiranih zvrsti mime pod to kategorijo.</para>
+
+<tip><para>Prav tako lahko iščete določeno zvrst &MIME; z uporabo iskalnega polja. Iskalno polje je označeno s <guilabel>Poišči vzorec imen datotek</guilabel> in se nahaja nad seznamom kategorij.</para> <para>Preprosto vtipkajte prvo črko zvrsti &MIME;, za katero se zanimate. Kategorije se samodejno razširijo in prikazane so le tiste zvrsti MIME, ki vključujejo to zahtevano črko.</para> <para>Vnesete lahko drugo črko in zvrsti mime bodo dodatno omejene na zvrsti, ki vsebujejo ti dve črki.</para></tip>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-add">
-<title
->Dodajanje nove zvrsti mime</title>
-
-<para
->Če želite dodati novo zvrst &MIME; k vašim datotečnim asociacijam, lahko kliknete gumb <guibutton
->Dodaj...</guibutton
->. Pojavilo se bo majhno pogovorno okno. Kategorijo izberete iz spustnega polja in vtipkate ime &MIME; v polje označeno z <guilabel
->Ime zvrsti</guilabel
->. Kliknite <guibutton
->V redu</guibutton
->, da dodate novo zvrst mime ali pa kliknite na <guibutton
->Prekliči</guibutton
->, da je ne dodate.</para>
+<title>Dodajanje nove zvrsti mime</title>
+
+<para>Če želite dodati novo zvrst &MIME; k vašim datotečnim asociacijam, lahko kliknete gumb <guibutton>Dodaj...</guibutton>. Pojavilo se bo majhno pogovorno okno. Kategorijo izberete iz spustnega polja in vtipkate ime &MIME; v polje označeno z <guilabel>Ime zvrsti</guilabel>. Kliknite <guibutton>V redu</guibutton>, da dodate novo zvrst mime ali pa kliknite na <guibutton>Prekliči</guibutton>, da je ne dodate.</para>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-del">
-<title
->Odstranitev zvrsti mime.</title>
+<title>Odstranitev zvrsti mime.</title>
 
-<para
->Če želite odstraniti zvrst &MIME;, preprosto izberite zvrst &MIME;, ki jo želite pobrisati, z enim klikom na imenu datoteke te zvrsti &MIME;. Potem kliknite gumb označen z <guibutton
->Odstrani</guibutton
->. Zvrst &MIME; bo takoj izbrisana.</para>
+<para>Če želite odstraniti zvrst &MIME;, preprosto izberite zvrst &MIME;, ki jo želite pobrisati, z enim klikom na imenu datoteke te zvrsti &MIME;. Potem kliknite gumb označen z <guibutton>Odstrani</guibutton>. Zvrst &MIME; bo takoj izbrisana.</para>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-edit">
-<title
->Urejanje lastnosti zvrsti mime.</title>
-
-<para
->Preden lahko ustrezno urejate lastnosti zvrsti &MIME;, morate določiti zvrst &MIME;. Preprosto brskajte po kategorijah dokler ne najdete zvrsti &MIME;, ki jo želite urediti in potem nanjo kliknite enkrat z miško.</para>
-
-<para
->Takoj, ko boste izbrali zvrst &MIME;, se bodo v oknu modula pojavile njene trenutne vrednosti.</para>
-
-<para
->Opazili boste, da so trenutne vrednosti razdeljene na dva jezička: <guilabel
->Splošno</guilabel
-> in <guilabel
->Vključeno</guilabel
-></para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Splošno</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->V tem jezičku obstajajo 4 lastnosti za vsako zvrst &MIME;:</para
-> <orderedlist
-> <listitem
-><para
-><guilabel
->Ikona zvrsti mime</guilabel
->: to je ikona, ki bo vidna kadar uporabljate kot datotečni upravljalnik &konqueror;.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><guilabel
->Vzorci datotek</guilabel
-> je iskalni vzorec, ki ga &kde; uporablja, da določi zvrst &MIME;.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><guilabel
->Opis</guilabel
-> je kratek opis tipa datoteke. To je le v vaše dobro.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><guilabel
->Vrstni red programov za odpiranje</guilabel
-> določa kateri programi bodo asociirani z določeno zvrstjo &MIME;.</para
-></listitem
-> </orderedlist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Jeziček vključeno</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Jeziček vključeno vam omogoča določiti, če bo datoteka prikazana v oknu &konqueror;ja ali z zagonom programa.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> 
+<title>Urejanje lastnosti zvrsti mime.</title>
+
+<para>Preden lahko ustrezno urejate lastnosti zvrsti &MIME;, morate določiti zvrst &MIME;. Preprosto brskajte po kategorijah dokler ne najdete zvrsti &MIME;, ki jo želite urediti in potem nanjo kliknite enkrat z miško.</para>
+
+<para>Takoj, ko boste izbrali zvrst &MIME;, se bodo v oknu modula pojavile njene trenutne vrednosti.</para>
+
+<para>Opazili boste, da so trenutne vrednosti razdeljene na dva jezička: <guilabel>Splošno</guilabel> in <guilabel>Vključeno</guilabel></para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Splošno</guilabel></term> <listitem> <para>V tem jezičku obstajajo 4 lastnosti za vsako zvrst &MIME;:</para> <orderedlist> <listitem><para><guilabel>Ikona zvrsti mime</guilabel>: to je ikona, ki bo vidna kadar uporabljate kot datotečni upravljalnik &konqueror;.</para></listitem> <listitem><para><guilabel>Vzorci datotek</guilabel> je iskalni vzorec, ki ga &kde; uporablja, da določi zvrst &MIME;.</para></listitem> <listitem><para><guilabel>Opis</guilabel> je kratek opis tipa datoteke. To je le v vaše dobro.</para></listitem> <listitem><para><guilabel>Vrstni red programov za odpiranje</guilabel> določa kateri programi bodo asociirani z določeno zvrstjo &MIME;.</para></listitem> </orderedlist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Jeziček vključeno</guilabel></term> <listitem> <para>Jeziček vključeno vam omogoča določiti, če bo datoteka prikazana v oknu &konqueror;ja ali z zagonom programa.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> 
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-icon">
-<title
->Spreminjanje ikone</title>
+<title>Spreminjanje ikone</title>
 
-<para
->Da spremenite ikono preprosto kliknite njen gumb. Pojavilo se bo pogovorno okno, ki bo prikazalo ikone, ki so na razpolago. Kliknite enkrat na izbrano ikono in kliknite <guibutton
->V redu</guibutton
->.</para
-> 
+<para>Da spremenite ikono preprosto kliknite njen gumb. Pojavilo se bo pogovorno okno, ki bo prikazalo ikone, ki so na razpolago. Kliknite enkrat na izbrano ikono in kliknite <guibutton>V redu</guibutton>.</para> 
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-pattern">
-<title
->Urejanje vzorcev zvrsti mime</title>
-
-<para
->Polje označeno z <guilabel
->Vzorci datotek</guilabel
->, določa katere datoteke bodo vključene znotraj te zvrsti mime.</para>
-
-<para
->Običajno so datoteke izbrane na osnovi končnice. (Primeri: datoteke ki se končajo z <literal role="extension"
->.wav</literal
-> so zvočne datoteke v formatu WAV in datoteke, ki se končajo z <literal role="extension"
->.c</literal
-> so programi napisani v C-ju).</para>
-
-<para
->V ta kombiniran seznam morate vnesti vašo datotečno masko.</para>
-
-<para
->Zvezdica (<literal
->*</literal
->) je poseben znak (džoker), ki se uporablja s praktično vsako masko zvrsti mime. Popolna razprava o džokerjih presega namen tega priročnika, vendar pa je pomembno razumeti da zvezdica (v tem kontekstu) <quote
->ustreza</quote
-> kateremukoli številu znakov. Kot primer: <userinput
->*.pdf</userinput
-> bo ustrezal <filename
->Podatki.pdf</filename
->, <filename
->Grafika.pdf</filename
-> in <filename
->Uporabnik.pdf</filename
->, ne pa <filename
->PDF</filename
->, <filename
->Podatki.PDF</filename
->, ali <filename
->.pdf</filename
->.</para>
-
-<tip
-><para
->Zelo uporabno je imeti več mask. Eno za majhne črke, drugo za velike &itd;. To pomaga zagotoviti, da lahko &kde; natančneje določi tip datoteke.</para
-></tip>
+<title>Urejanje vzorcev zvrsti mime</title>
+
+<para>Polje označeno z <guilabel>Vzorci datotek</guilabel>, določa katere datoteke bodo vključene znotraj te zvrsti mime.</para>
+
+<para>Običajno so datoteke izbrane na osnovi končnice. (Primeri: datoteke ki se končajo z <literal role="extension">.wav</literal> so zvočne datoteke v formatu WAV in datoteke, ki se končajo z <literal role="extension">.c</literal> so programi napisani v C-ju).</para>
+
+<para>V ta kombiniran seznam morate vnesti vašo datotečno masko.</para>
+
+<para>Zvezdica (<literal>*</literal>) je poseben znak (džoker), ki se uporablja s praktično vsako masko zvrsti mime. Popolna razprava o džokerjih presega namen tega priročnika, vendar pa je pomembno razumeti da zvezdica (v tem kontekstu) <quote>ustreza</quote> kateremukoli številu znakov. Kot primer: <userinput>*.pdf</userinput> bo ustrezal <filename>Podatki.pdf</filename>, <filename>Grafika.pdf</filename> in <filename>Uporabnik.pdf</filename>, ne pa <filename>PDF</filename>, <filename>Podatki.PDF</filename>, ali <filename>.pdf</filename>.</para>
+
+<tip><para>Zelo uporabno je imeti več mask. Eno za majhne črke, drugo za velike &itd;. To pomaga zagotoviti, da lahko &kde; natančneje določi tip datoteke.</para></tip>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-desc">
-<title
->Urejanje opisa zvrsti mime.</title>
+<title>Urejanje opisa zvrsti mime.</title>
 
-<para
->Vtipkate lahko kratek opis zvrsti &MIME; v vnosno polje označeno z <guilabel
->Opis</guilabel
->. Ta opis je zato, da vam pomaga, ne vpliva pa na funkcijo zvrsti &MIME;.</para>
+<para>Vtipkate lahko kratek opis zvrsti &MIME; v vnosno polje označeno z <guilabel>Opis</guilabel>. Ta opis je zato, da vam pomaga, ne vpliva pa na funkcijo zvrsti &MIME;.</para>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-app">
-<title
->Urejanje asociacij programov</title>
-
-<para
->Obstajajo štirje gumbi (<guibutton
->Pomakni gor</guibutton
->, <guibutton
->Pomakni dol</guibutton
->, <guibutton
->Dodaj</guibutton
-> in <guibutton
->Odstrani</guibutton
->), ter kombiniran seznam (v katerem je seznam programov), ki se uporabljajo za nastavitev programov.</para>
-
-<para
->Kombiniran seznam izpiše vse programe, ki so asociirani s specifično zvrstjo &MIME;. Seznam ima poseben vrstni red. Vrhnji program je prvi, ki se poskuša pognati. Naslednji spodaj je drugi in tako dalje.</para>
-
-<note
-><para
->Kaj mislite s tem, da obstaja več kot en program za posamezno zvrst &MIME;? Zakaj je to potrebno?</para
-> <para
->Začeli smo z izjavo, da pride &kde; prednastavljen s stotinami datotečnih asociacij. Resnica je, da ima vsak sistem, na katerem je nameščen &kde;, drugačen izbor asociacij. Ker dovoli več asociacij na zvrst mime, lahko &kde; dela, ne da bi bil določen program nameščen na sistemu.</para
-> <para
->Kot primer:</para
-> <para
->Za zvrst &MIME; <literal
->pdf</literal
-> sta asociirana dva programa. Prvi se imenuje <application
->Pregledovalnik PS</application
->. Če vaš sistem nima nameščenega programa <application
->Pregledovalnik PS</application
->, potem &kde; samodejno požene drugo aplikacijo <application
->Adobe Acrobat Reader</application
->. Kot lahko vidite bo to pomagalo &kde; delovati zanesliveje, ko dodajate in odstranjujete programe.</para
-></note>
-
-<para
->Ugotovili smo, da je vrstni red pomemben. Lahko ga spremenite z enkratnim klikom miške na programu, ki ga hočete premakniti in nadaljnim klikom na <guibutton
->Pomakni gor</guibutton
-> ali <guibutton
->Pomakni dol</guibutton
->. To bo premaknilo trenutno izbran program navzgor ali navzdol po seznamu. </para>
-
-<para
->Nove programe lahko dodate na seznam s klikom na gumb <guibutton
->Dodaj</guibutton
->. Pojavilo se bo pogovorno okno. Z uporabo tega okna lahko izberete program, ki ga želite uporabljati za to zvrst mime. Kliknite <guibutton
->V redu</guibutton
->, ko ste končali in program bo dodan trenutnemu seznamu.</para>
-
-<para
->Program lahko odstranite (s tem zagotovite, da se ne bo nikoli pognal s to zvrstjo &MIME;) ob enkratnem kliku na ime programa in kliku gumba <guibutton
->Odstrani</guibutton
->.</para>
-
-<tip
-><para
->Dobra ideja je uporaba gumbov <guibutton
->Pomakni gor</guibutton
-> in <guibutton
->Pomakni dol</guibutton
-> za postavitev nezaželenega programa na nižji položaj v seznamu, kot pa izbrisati ta program s seznama v celoti. Ko ste enkrat zbrisali program, v primeru da bo vaš priljubljen program 'kompromitiran', ne bo programa, ki bi omogočal ogled dokumenta.</para
-></tip>
+<title>Urejanje asociacij programov</title>
+
+<para>Obstajajo štirje gumbi (<guibutton>Pomakni gor</guibutton>, <guibutton>Pomakni dol</guibutton>, <guibutton>Dodaj</guibutton> in <guibutton>Odstrani</guibutton>), ter kombiniran seznam (v katerem je seznam programov), ki se uporabljajo za nastavitev programov.</para>
+
+<para>Kombiniran seznam izpiše vse programe, ki so asociirani s specifično zvrstjo &MIME;. Seznam ima poseben vrstni red. Vrhnji program je prvi, ki se poskuša pognati. Naslednji spodaj je drugi in tako dalje.</para>
+
+<note><para>Kaj mislite s tem, da obstaja več kot en program za posamezno zvrst &MIME;? Zakaj je to potrebno?</para> <para>Začeli smo z izjavo, da pride &kde; prednastavljen s stotinami datotečnih asociacij. Resnica je, da ima vsak sistem, na katerem je nameščen &kde;, drugačen izbor asociacij. Ker dovoli več asociacij na zvrst mime, lahko &kde; dela, ne da bi bil določen program nameščen na sistemu.</para> <para>Kot primer:</para> <para>Za zvrst &MIME; <literal>pdf</literal> sta asociirana dva programa. Prvi se imenuje <application>Pregledovalnik PS</application>. Če vaš sistem nima nameščenega programa <application>Pregledovalnik PS</application>, potem &kde; samodejno požene drugo aplikacijo <application>Adobe Acrobat Reader</application>. Kot lahko vidite bo to pomagalo &kde; delovati zanesliveje, ko dodajate in odstranjujete programe.</para></note>
+
+<para>Ugotovili smo, da je vrstni red pomemben. Lahko ga spremenite z enkratnim klikom miške na programu, ki ga hočete premakniti in nadaljnim klikom na <guibutton>Pomakni gor</guibutton> ali <guibutton>Pomakni dol</guibutton>. To bo premaknilo trenutno izbran program navzgor ali navzdol po seznamu. </para>
+
+<para>Nove programe lahko dodate na seznam s klikom na gumb <guibutton>Dodaj</guibutton>. Pojavilo se bo pogovorno okno. Z uporabo tega okna lahko izberete program, ki ga želite uporabljati za to zvrst mime. Kliknite <guibutton>V redu</guibutton>, ko ste končali in program bo dodan trenutnemu seznamu.</para>
+
+<para>Program lahko odstranite (s tem zagotovite, da se ne bo nikoli pognal s to zvrstjo &MIME;) ob enkratnem kliku na ime programa in kliku gumba <guibutton>Odstrani</guibutton>.</para>
+
+<tip><para>Dobra ideja je uporaba gumbov <guibutton>Pomakni gor</guibutton> in <guibutton>Pomakni dol</guibutton> za postavitev nezaželenega programa na nižji položaj v seznamu, kot pa izbrisati ta program s seznama v celoti. Ko ste enkrat zbrisali program, v primeru da bo vaš priljubljen program 'kompromitiran', ne bo programa, ki bi omogočal ogled dokumenta.</para></tip>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-embedding">
-<title
->Vključeno</title>
-<para
->S klikom na jeziček <guilabel
->Vključeno</guilabel
-> se vam prikažejo:</para>
-
-<para
->Trije izbirni gumbi z oznako <guilabel
->Dejanje dobljeno z levim klikom</guilabel
->. To določa kako &konqueror; prikaže izbrano zvrst &MIME;.</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-><term
->Prikaži datoteko v vključenem pregledovalniku</term
-> <listitem
-><para
->Če je to izbrano, bo datoteka prikazana <emphasis
->v</emphasis
-> oknu &konqueror;ja.</para
-></listitem
-></varlistentry
-> <varlistentry
-><term
->Prikaži datoteko v ločenem pregledovalniku</term
-> <listitem
-><para
->To bo povzročilo nastanek ločenega okna za prikaz te zvrsti MIME.</para
-></listitem
-></varlistentry
-> <varlistentry
-><term
->Uporabi nastavitve skupine.</term
-> <listitem
-><para
->To bo povzročilo, da zvrst mime uporabi nastavitve za skupino zvrsti mime. (če urejate zvočno zvrst mime, potem bodo uporabljene nastavitve za skupino za zvoke (audio)).</para
-></listitem
-></varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
->Pod tem je seznamsko polje z oznako <guilabel
->Želeni vrstni red storitev</guilabel
-></para>
-
-<para
->Ko ste v &konqueror;-ju lahko kliknete z <mousebutton
->desnim</mousebutton
-> gumbom miške in pojavil se vam bo menu z oznako <guimenu
->Predogled z...</guimenu
->. To okno navaja programe, ki se bodo pojavili, v vrstnem redu pojavitve, pod tem menujem.</para>
-
-<para
->Da spremenite vrstni red, lahko uporabite gumba <guibutton
->Pomakni gor</guibutton
-> in <guibutton
->Pomakni dol</guibutton
->.</para>
+<title>Vključeno</title>
+<para>S klikom na jeziček <guilabel>Vključeno</guilabel> se vam prikažejo:</para>
+
+<para>Trije izbirni gumbi z oznako <guilabel>Dejanje dobljeno z levim klikom</guilabel>. To določa kako &konqueror; prikaže izbrano zvrst &MIME;.</para>
+
+<variablelist> <varlistentry><term>Prikaži datoteko v vključenem pregledovalniku</term> <listitem><para>Če je to izbrano, bo datoteka prikazana <emphasis>v</emphasis> oknu &konqueror;ja.</para></listitem></varlistentry> <varlistentry><term>Prikaži datoteko v ločenem pregledovalniku</term> <listitem><para>To bo povzročilo nastanek ločenega okna za prikaz te zvrsti MIME.</para></listitem></varlistentry> <varlistentry><term>Uporabi nastavitve skupine.</term> <listitem><para>To bo povzročilo, da zvrst mime uporabi nastavitve za skupino zvrsti mime. (če urejate zvočno zvrst mime, potem bodo uporabljene nastavitve za skupino za zvoke (audio)).</para></listitem></varlistentry> </variablelist>
+
+<para>Pod tem je seznamsko polje z oznako <guilabel>Želeni vrstni red storitev</guilabel></para>
+
+<para>Ko ste v &konqueror;-ju lahko kliknete z <mousebutton>desnim</mousebutton> gumbom miške in pojavil se vam bo menu z oznako <guimenu>Predogled z...</guimenu>. To okno navaja programe, ki se bodo pojavili, v vrstnem redu pojavitve, pod tem menujem.</para>
+
+<para>Da spremenite vrstni red, lahko uporabite gumba <guibutton>Pomakni gor</guibutton> in <guibutton>Pomakni dol</guibutton>.</para>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="file-assoc-use-done">
-<title
->Narediti spremembe trajne</title>
+<title>Narediti spremembe trajne</title>
 
-<para
->Ko ste končali s spreminjanjem zvrsti mime, lahko kliknete <guibutton
->Uporabi</guibutton
->, da postanejo vaše spremembe trajne, a vseeno ostanete v tem modulu.</para>
+<para>Ko ste končali s spreminjanjem zvrsti mime, lahko kliknete <guibutton>Uporabi</guibutton>, da postanejo vaše spremembe trajne, a vseeno ostanete v tem modulu.</para>
 
-<para
->Lahko kliknete <guibutton
->V redu</guibutton
->, da postanejo vaše spremembe trajne in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para>
+<para>Lahko kliknete <guibutton>V redu</guibutton>, da postanejo vaše spremembe trajne in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para>
 
-<para
->Lahko kliknete <guibutton
->Prekliči</guibutton
->, da prekličete vsakršne spremembe in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para>
+<para>Lahko kliknete <guibutton>Prekliči</guibutton>, da prekličete vsakršne spremembe in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para>
 
 </sect3>
 </sect2>
 
 <sect2 id="file-assoc-author">
-<title
->Avtor razdelka</title>
-<para
->Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar <email
->andrej.vernekar@moj.net</email
->; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Avtor razdelka</title>
+<para>Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email>; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook
index b80c6d1edf3..d0abc35e1fd 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook
@@ -2,321 +2,112 @@
 <!DOCTYPE book PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" 
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <book lang="&language;">
 <bookinfo>
-<title
->Nadzorno središče &kde;</title>
+<title>Nadzorno središče &kde;</title>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Michael</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></address
-></affiliation
-> </author>
+<author> <firstname>Michael</firstname> <surname>McBride</surname> <affiliation><address><email>mpmcbride7@yahoo.com</email></address></affiliation> </author>
 </authorgroup>
 
-<legalnotice
->&FDLNotice;</legalnotice>
+<legalnotice>&FDLNotice;</legalnotice>
 
-<date
->2002-02-02</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-02</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <abstract>
-<para
->Ta dokumentacija opisuje Nadzorno središče &kde;.</para>
+<para>Ta dokumentacija opisuje Nadzorno središče &kde;.</para>
 </abstract>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->kcontrol</keyword>
-<keyword
->nastavitev</keyword>
-<keyword
->nastavitve</keyword>
-<keyword
->modul</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>kcontrol</keyword>
+<keyword>nastavitev</keyword>
+<keyword>nastavitve</keyword>
+<keyword>modul</keyword>
 </keywordset>
 
 </bookinfo>
 
 <chapter id="introduction">
-<title
->Nadzorno središče &kde;</title>
-
-<para
-> Nadzorno središče KDE (od sedaj naprej preprosto le <quote
->nadzorno središče</quote
->) ponuja centraliziran in udoben način nastavljanja lastnosti &kde;. </para>
-
-<para
-> Nadzorno središče je zgrajeno iz mnogih modulov. Vsak modul je samostojen program, vendar pa Nadzorno središče uredi vse te programe na eni sami, udobni lokaciji. </para>
-
-<tip
-> <para
-> Vsak modul nadzornega središča se lahko izvede samostojno </para
-> <para
-> Poglejte razdelek <link linkend="control-center-run-indiv"
->Zagon posameznih modulov</link
-> za več informacij. </para
-> </tip>
-
-<para
-> Nadzorno središče združuje nastavitvene module v kategorije tako, da jih je lahko najti. Znotraj vsake kategorije nadzorno središče prikaže vse module v obliki seznama, tako da je lažje najti ustrezen nastavitveni modul. </para>
+<title>Nadzorno središče &kde;</title>
+
+<para> Nadzorno središče KDE (od sedaj naprej preprosto le <quote>nadzorno središče</quote>) ponuja centraliziran in udoben način nastavljanja lastnosti &kde;. </para>
+
+<para> Nadzorno središče je zgrajeno iz mnogih modulov. Vsak modul je samostojen program, vendar pa Nadzorno središče uredi vse te programe na eni sami, udobni lokaciji. </para>
+
+<tip> <para> Vsak modul nadzornega središča se lahko izvede samostojno </para> <para> Poglejte razdelek <link linkend="control-center-run-indiv">Zagon posameznih modulov</link> za več informacij. </para> </tip>
+
+<para> Nadzorno središče združuje nastavitvene module v kategorije tako, da jih je lahko najti. Znotraj vsake kategorije nadzorno središče prikaže vse module v obliki seznama, tako da je lažje najti ustrezen nastavitveni modul. </para>
 </chapter>
 
 <chapter id="control-center">
-<title
->Uporaba nadzornega središča;</title>
+<title>Uporaba nadzornega središča;</title>
 
-<para
-> Naslednji razdelek podrobno opisuje uporabo nadzornega središča samega. Za informacije o posameznih modulih poglejte prosim v <link linkend="module"
->Moduli nadzornega središča</link
-> </para>
+<para> Naslednji razdelek podrobno opisuje uporabo nadzornega središča samega. Za informacije o posameznih modulih poglejte prosim v <link linkend="module">Moduli nadzornega središča</link> </para>
 
 <sect1 id="control-center-starting">
-<title
->Zagon &kcontrol;-a</title>
-
-<para
-> Nadzorno središče lahko poženete na 3 načine: </para>
-
-<orderedlist
-> <listitem
-> <para
-> Z izbiro <menuchoice
-><guimenu
->gumba K </guimenu
-><guimenuitem
->Nadzorno središče</guimenuitem
-></menuchoice
-> s &kde; pulta. </para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
-> S pritiskom <keycombo action="simul"
->&Alt;<keycap
->F2</keycap
-></keycombo
->. </para
-> <para
-> To bo prikazalo pogovorno okno. Vtpikajte <userinput
-><command
->kcontrol</command
-></userinput
-> in kliknite <guibutton
->Poženi</guibutton
->. </para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
-> Na katerikoli lupini lahko vtipkate <command
->kcontrol &amp;</command
->. </para
-> </listitem
-> </orderedlist
-> 
-
-<para
-> Vse tri metode so enakovredne in dajo enak rezultat. </para>
+<title>Zagon &kcontrol;-a</title>
+
+<para> Nadzorno središče lahko poženete na 3 načine: </para>
+
+<orderedlist> <listitem> <para> Z izbiro <menuchoice><guimenu>gumba K </guimenu><guimenuitem>Nadzorno središče</guimenuitem></menuchoice> s &kde; pulta. </para> </listitem> <listitem> <para> S pritiskom <keycombo action="simul">&Alt;<keycap>F2</keycap></keycombo>. </para> <para> To bo prikazalo pogovorno okno. Vtpikajte <userinput><command>kcontrol</command></userinput> in kliknite <guibutton>Poženi</guibutton>. </para> </listitem> <listitem> <para> Na katerikoli lupini lahko vtipkate <command>kcontrol &amp;</command>. </para> </listitem> </orderedlist> 
+
+<para> Vse tri metode so enakovredne in dajo enak rezultat. </para>
 
 </sect1>
 
-<sect1 id="control-center-screen"
-> 
-<title
->Zaslon nadzornega središča</title>
-
-<para
-> Ko poženete nadzorno središče se pojavi okno, ki je lahko razdeljeno na 3 funkcijske dele. </para>
-
-<screenshot
-> <screeninfo
->Posnetek zaslona</screeninfo
-> <mediaobject
-> <imageobject
-> <imagedata fileref="screenshot.png" format="PNG"/> </imageobject
-> <textobject
-> <phrase
->Posnetek zaslona</phrase
-> </textobject
-> <caption
-> <para
->Zaslon nadzornega središča &kde;</para
-> </caption
-> </mediaobject
-> </screenshot
-> 
-
-<para
-> Na vrhu je izbirna letev. Ta vam ponuja hiter dostop do večine možnosti, ki jih ponuja Nadzorno središče. Menuji so podrobneje opisani v <link linkend="control-center-menus"
->Menuji nadzornega središča &kde;</link
-> </para>
-
-<para
-> Na levi strani je stolpec. Tukaj izbirate katere module želite nastaviti. O tem, kako navigirati po modulih se lahko poučite v razdelku <link linkend="module-intro"
->Navigacijski moduli</link
->. </para>
-
-<para
-> Glavno polje vam prikazuje nekatere uporabne podatke. </para>
-
-<para
-> V tem primeru delamo v &kde; 2.99, Nadzorno središče pa smo pognali kot uporabnik <systemitem class="username"
->matej</systemitem
->, računalnik se imenuje <systemitem class="systemname"
->streznik</systemitem
->, operacijski sistem je &Linux;, jedro različice 2.2.14-5, na Pentiumu. </para>
+<sect1 id="control-center-screen"> 
+<title>Zaslon nadzornega središča</title>
+
+<para> Ko poženete nadzorno središče se pojavi okno, ki je lahko razdeljeno na 3 funkcijske dele. </para>
+
+<screenshot> <screeninfo>Posnetek zaslona</screeninfo> <mediaobject> <imageobject> <imagedata fileref="screenshot.png" format="PNG"/> </imageobject> <textobject> <phrase>Posnetek zaslona</phrase> </textobject> <caption> <para>Zaslon nadzornega središča &kde;</para> </caption> </mediaobject> </screenshot> 
+
+<para> Na vrhu je izbirna letev. Ta vam ponuja hiter dostop do večine možnosti, ki jih ponuja Nadzorno središče. Menuji so podrobneje opisani v <link linkend="control-center-menus">Menuji nadzornega središča &kde;</link> </para>
+
+<para> Na levi strani je stolpec. Tukaj izbirate katere module želite nastaviti. O tem, kako navigirati po modulih se lahko poučite v razdelku <link linkend="module-intro">Navigacijski moduli</link>. </para>
+
+<para> Glavno polje vam prikazuje nekatere uporabne podatke. </para>
+
+<para> V tem primeru delamo v &kde; 2.99, Nadzorno središče pa smo pognali kot uporabnik <systemitem class="username">matej</systemitem>, računalnik se imenuje <systemitem class="systemname">streznik</systemitem>, operacijski sistem je &Linux;, jedro različice 2.2.14-5, na Pentiumu. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="control-center-menus">
-<title
->Menuji &kcontrol;-a</title>
+<title>Menuji &kcontrol;-a</title>
 
-<para
-> Naslednji razdelek vam poda kratek opis, kaj dela vsak ukaz posebej v menujih. </para>
+<para> Naslednji razdelek vam poda kratek opis, kaj dela vsak ukaz posebej v menujih. </para>
 
 <sect2 id="control-center-menu-file">
-<title
->Menu <guimenu
->Datoteka</guimenu
-></title>
-
-<para
-> Menu <guimenu
->Datoteka</guimenu
-> ima le en vnos. </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-> <shortcut
-> <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->Q</keycap
-></keycombo
-> </shortcut
-> <guimenu
->Datoteka</guimenu
-> <guimenuitem
->Končaj</guimenuitem
-> </menuchoice
-></term
-> <listitem
-> <para
-> <action
->Zapre nadzorno središče.</action
-> </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Menu <guimenu>Datoteka</guimenu></title>
+
+<para> Menu <guimenu>Datoteka</guimenu> ima le en vnos. </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><menuchoice> <shortcut> <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Q</keycap></keycombo> </shortcut> <guimenu>Datoteka</guimenu> <guimenuitem>Končaj</guimenuitem> </menuchoice></term> <listitem> <para> <action>Zapre nadzorno središče.</action> </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="control-center-menu-view">
-<title
->Menu <guimenu
->Videz</guimenu
-></title>
-
-<para
-> Te možnosti določajo, kako izgleda in se obnaša izbira modulov. </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><guimenu
->Videz</guimenu
-> <guimenuitem
->Način</guimenuitem
-> </menuchoice
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Določa, ali naj se <guimenuitem
->prikaže drevo</guimenuitem
-> ali pa <guimenuitem
->ikone</guimenuitem
->. </para
-> <para
-> V <guimenuitem
->drevesnem pogledu</guimenuitem
-> se vsak podmenu pokaže kot zamaknjen seznam. </para
-> <para
-> V <guimenuitem
->ikonskem</guimenuitem
-> pogledu povzroči klik na kategorijo, da le ta izgine in je nadomeščena s seznamom modulov. Da se vrnete v vaše kategorije uporabite gumb <guiicon
->navzgor</guiicon
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-> <guimenu
->Videz</guimenu
-> <guisubmenu
->Velikost ikon</guisubmenu
-> </menuchoice
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Z uporabo te možnosti lahko izberete <guimenuitem
->majhne</guimenuitem
->, <guimenuitem
->srednje</guimenuitem
-> ali <guimenuitem
->velike</guimenuitem
-> ikone za izbiro modulov. </para
-> <note
-><para
-> Ta vnos v menuju nadzoruje samo velikost ikon, če ste v pogledu <guimenuitem
->Pokaži ikone</guimenuitem
->. Če izberete <guimenuitem
->Prikaži drevo</guimenuitem
->, potem bodo uporabljene majhne ikone, ne glede na to, katera velikost je bila pred tem izbrana z možnostjo<guimenuitem
->Ikonski pogled</guimenuitem
->. </para
-> </note
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> 
+<title>Menu <guimenu>Videz</guimenu></title>
+
+<para> Te možnosti določajo, kako izgleda in se obnaša izbira modulov. </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><menuchoice><guimenu>Videz</guimenu> <guimenuitem>Način</guimenuitem> </menuchoice></term> <listitem> <para> Določa, ali naj se <guimenuitem>prikaže drevo</guimenuitem> ali pa <guimenuitem>ikone</guimenuitem>. </para> <para> V <guimenuitem>drevesnem pogledu</guimenuitem> se vsak podmenu pokaže kot zamaknjen seznam. </para> <para> V <guimenuitem>ikonskem</guimenuitem> pogledu povzroči klik na kategorijo, da le ta izgine in je nadomeščena s seznamom modulov. Da se vrnete v vaše kategorije uporabite gumb <guiicon>navzgor</guiicon>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice> <guimenu>Videz</guimenu> <guisubmenu>Velikost ikon</guisubmenu> </menuchoice></term> <listitem> <para> Z uporabo te možnosti lahko izberete <guimenuitem>majhne</guimenuitem>, <guimenuitem>srednje</guimenuitem> ali <guimenuitem>velike</guimenuitem> ikone za izbiro modulov. </para> <note><para> Ta vnos v menuju nadzoruje samo velikost ikon, če ste v pogledu <guimenuitem>Pokaži ikone</guimenuitem>. Če izberete <guimenuitem>Prikaži drevo</guimenuitem>, potem bodo uporabljene majhne ikone, ne glede na to, katera velikost je bila pred tem izbrana z možnostjo<guimenuitem>Ikonski pogled</guimenuitem>. </para> </note> </listitem> </varlistentry> </variablelist> 
 </sect2>
 
 <sect2 id="control-center-menu-mod">
-<title
->Menu <guimenu
->Moduli</guimenu
-></title>
+<title>Menu <guimenu>Moduli</guimenu></title>
 
-<para
-> Menu modulov je bližnjica, ki vas neposredno odpelje do kateregakoli modula v nadzornem središču. </para>
+<para> Menu modulov je bližnjica, ki vas neposredno odpelje do kateregakoli modula v nadzornem središču. </para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="control-center-menu-help">
-<title
->Menu <guimenu
->Pomoč</guimenu
-></title>
+<title>Menu <guimenu>Pomoč</guimenu></title>
 
 &help.menu.documentation;
 
@@ -325,53 +116,18 @@
 </sect1>
 
 <sect1 id="control-center-exiting">
-<title
->Zapuščanje nadzornega središča &kde;</title>
-
-<para
-> Nadzorno središče lahko zapustite na enega izmed treh načinov: </para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-> <para
-> Izberite <menuchoice
-><guimenu
->Datoteka</guimenu
-> <guimenuitem
->Končaj</guimenuitem
-></menuchoice
-> v menujski vrstici. </para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Pritisnite <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->Q</keycap
-></keycombo
->. </para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
-> Kliknite na gumb <guiicon
->Zapri</guiicon
-> na okvirju, ki obdaja nadzorno središče. </para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+<title>Zapuščanje nadzornega središča &kde;</title>
+
+<para> Nadzorno središče lahko zapustite na enega izmed treh načinov: </para>
+
+<itemizedlist> <listitem> <para> Izberite <menuchoice><guimenu>Datoteka</guimenu> <guimenuitem>Končaj</guimenuitem></menuchoice> v menujski vrstici. </para> </listitem> <listitem> <para>Pritisnite <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Q</keycap></keycombo>. </para> </listitem> <listitem> <para> Kliknite na gumb <guiicon>Zapri</guiicon> na okvirju, ki obdaja nadzorno središče. </para> </listitem> </itemizedlist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="control-center-run-indiv">
-<title
->Zagon posameznih modulov</title>
-
-<para
-> Posamezne module lahko poženete, ne da bi pognali kcontrol z izbiro <menuchoice
-><guimenu
->K gumba</guimenu
-> <guisubmenu
->Priljubljenosti</guisubmenu
-> </menuchoice
-> preko &kde; pulta. V podmenujih lahko izberete modul, ki ga želite pognati. </para>
+<title>Zagon posameznih modulov</title>
+
+<para> Posamezne module lahko poženete, ne da bi pognali kcontrol z izbiro <menuchoice><guimenu>K gumba</guimenu> <guisubmenu>Priljubljenosti</guisubmenu> </menuchoice> preko &kde; pulta. V podmenujih lahko izberete modul, ki ga želite pognati. </para>
 
 </sect1>
 
@@ -380,328 +136,153 @@
 <!--*****************************************************************-->
 
 <chapter id="module">
-<title
->Moduli &kcontrol;-a</title>
-
-<para
-> Z namenom narediti čim bolj preprosto kot je mogoče, ima &kcontrol; organizirane podobne lastnosti po skupinah. Vsaka skupina se imenuje modul. Ko kliknete na ime modula v levem oknu, boste videli možnosti, ki jih ponuja modul na desni strani. </para>
-
-<para
-> Vsak modul bo imel nekaj ali vse od naslednjih možnosti: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Pomoč</term
-> <listitem
-> <para
-> Ta gumb vam bo odprl pomoč, ki se nanaša na trenutni modul. Gumb vam bo pokazal kratko stran z vsebino v levem oknu. Na dnu tega okna lahko kliknite na povezavo, da dobite bolj podrobne informacije. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabi privzeto</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Ta gumb bo obnovil ta modul na njegove privzete vrednosti. Da shranite možnosti morate klikniti na <guibutton
->V redu</guibutton
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guibutton
->Uveljavi</guibutton
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Klik na ta gumb bo shranil vse spremembe v &kde;. Če ste kaj spremenili, bo klik na gumb <guibutton
->Uveljavi</guibutton
-> uveljavil učinek. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guibutton
->Resetiraj</guibutton
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Ta gumb bo <quote
->resetiral</quote
-> modul. Točen učinek bo odvisen od modula. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<note
-> <para
-> Preden lahko zamenjate na drug modul, morate najprej shraniti možnosti prvega modula z gumbom <guibutton
->Uveljavi</guibutton
->. </para
-> <para
-> Če želite zamenjati brez da bi shranili spremembe, boste vprašani, če želite shraniti vaše spremembe ali če jih želite zavreči. </para
-> </note>
+<title>Moduli &kcontrol;-a</title>
+
+<para> Z namenom narediti čim bolj preprosto kot je mogoče, ima &kcontrol; organizirane podobne lastnosti po skupinah. Vsaka skupina se imenuje modul. Ko kliknete na ime modula v levem oknu, boste videli možnosti, ki jih ponuja modul na desni strani. </para>
+
+<para> Vsak modul bo imel nekaj ali vse od naslednjih možnosti: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term>Pomoč</term> <listitem> <para> Ta gumb vam bo odprl pomoč, ki se nanaša na trenutni modul. Gumb vam bo pokazal kratko stran z vsebino v levem oknu. Na dnu tega okna lahko kliknite na povezavo, da dobite bolj podrobne informacije. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi privzeto</guilabel></term> <listitem> <para> Ta gumb bo obnovil ta modul na njegove privzete vrednosti. Da shranite možnosti morate klikniti na <guibutton>V redu</guibutton>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guibutton>Uveljavi</guibutton></term> <listitem> <para> Klik na ta gumb bo shranil vse spremembe v &kde;. Če ste kaj spremenili, bo klik na gumb <guibutton>Uveljavi</guibutton> uveljavil učinek. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guibutton>Resetiraj</guibutton></term> <listitem> <para> Ta gumb bo <quote>resetiral</quote> modul. Točen učinek bo odvisen od modula. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<note> <para> Preden lahko zamenjate na drug modul, morate najprej shraniti možnosti prvega modula z gumbom <guibutton>Uveljavi</guibutton>. </para> <para> Če želite zamenjati brez da bi shranili spremembe, boste vprašani, če želite shraniti vaše spremembe ali če jih želite zavreči. </para> </note>
 
 
 <sect1 id="module-intro">
-<title
->Navigacijski moduli</title>
+<title>Navigacijski moduli</title>
 
-<para
-> To je seznam <emphasis
->standardnih</emphasis
-> nastavitvenih modulov (razporejenih po kategorijah), ki pridejo s paketom <application role="package"
->KDE base</application
->. Upoštevajte prosim, da je lahko na vašem sistemu mnogo več modulov, če ste namestili dodatno programsko opremo. </para>
+<para> To je seznam <emphasis>standardnih</emphasis> nastavitvenih modulov (razporejenih po kategorijah), ki pridejo s paketom <application role="package">KDE base</application>. Upoštevajte prosim, da je lahko na vašem sistemu mnogo več modulov, če ste namestili dodatno programsko opremo. </para>
 
 <!-- Commented until fixed arrangement is made -->
 <!-- 
 <variablelist>
 <varlistentry>
-<term
->File Browsing</term>
+<term>File Browsing</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="file-assoc"
->File Associations</link
->,
-<link linkend="file-manager"
->File Manager</link
->,
+<link linkend="file-assoc">File Associations</link>,
+<link linkend="file-manager">File Manager</link>,
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Look and Feel</term>
+<term>Look and Feel</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="background"
->Background</link
->,
-<!- - <link linkend="borders"
->Borders</link
->,- ->
-<link linkend="color"
->Colors</link
->,
-<link linkend="desktop"
->Desktop</link
->,
-<link linkend="fonts"
->Fonts</link
->,
-<link linkend="icons"
->Icons</link
->,
-<!- -  <link linkend="iconstyle"
->Icon Style</link
->, - ->
-<link linkend="key-bindings"
->Key Bindings</link
->,
-<link linkend="launch-feedback"
->Launch feedback</link
->,
-<link linkend="panel"
->Panel</link
->,
-<link linkend="screensaver"
->Screensaver</link
->,
-<link linkend="style"
->Style</link
->,
-<link linkend="sys-notify"
->System Notifications</link
->,
-<link linkend="taskbar"
->Taskbar</link
->,
-<link linkend="theme-manager"
->Theme Manager</link
->,
-<!- - <link linkend="numbername"
->Virtual Desktops</link
->,- ->
-<link linkend="window-behavior"
->Window Behavior</link
->,
-<link linkend="window-deco"
->Window Decoration</link
->.
+<link linkend="background">Background</link>,
+<!- - <link linkend="borders">Borders</link>,- ->
+<link linkend="color">Colors</link>,
+<link linkend="desktop">Desktop</link>,
+<link linkend="fonts">Fonts</link>,
+<link linkend="icons">Icons</link>,
+<!- -  <link linkend="iconstyle">Icon Style</link>, - ->
+<link linkend="key-bindings">Key Bindings</link>,
+<link linkend="launch-feedback">Launch feedback</link>,
+<link linkend="panel">Panel</link>,
+<link linkend="screensaver">Screensaver</link>,
+<link linkend="style">Style</link>,
+<link linkend="sys-notify">System Notifications</link>,
+<link linkend="taskbar">Taskbar</link>,
+<link linkend="theme-manager">Theme Manager</link>,
+<!- - <link linkend="numbername">Virtual Desktops</link>,- ->
+<link linkend="window-behavior">Window Behavior</link>,
+<link linkend="window-deco">Window Decoration</link>.
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Network</term>
+<term>Network</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="e-mail"
->E-Mail</link
->,
-<link linkend="lan-browsing"
->LAN Browsing</link
->,
-<link linkend="timeouts"
->Preferences</link
->, <!- - FIXME - ->
-<link linkend="socks"
->SOCKS</link
->,
-<link linkend="talk"
->Talk Configuration</link>
-<link linkend="windows-shares"
->Windows Shares</link>
+<link linkend="e-mail">E-Mail</link>,
+<link linkend="lan-browsing">LAN Browsing</link>,
+<link linkend="timeouts">Preferences</link>, <!- - FIXME - ->
+<link linkend="socks">SOCKS</link>,
+<link linkend="talk">Talk Configuration</link>
+<link linkend="windows-shares">Windows Shares</link>
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Peripherals</term>
+<term>Peripherals</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="kbd"
->Keyboard</link
->,
-<link linkend="mouse"
->Mouse</link>
+<link linkend="kbd">Keyboard</link>,
+<link linkend="mouse">Mouse</link>
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Personalization</term>
+<term>Personalization</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="accessibility"
->Accessibility</link
->,
-<link linkend="locale"
->Country !amp-internal! Language</link
->,
-<link linkend="crypto"
->Crypto</link
->,
-<!- - <link linkend="kblayout"
->Keyboard Layout</link
->, - ->
-<link linkend="passwords"
->Passwords</link>
-<link linkend="spell-checking"
->Spell Checking</link
->.
+<link linkend="accessibility">Accessibility</link>,
+<link linkend="locale">Country !amp-internal! Language</link>,
+<link linkend="crypto">Crypto</link>,
+<!- - <link linkend="kblayout">Keyboard Layout</link>, - ->
+<link linkend="passwords">Passwords</link>
+<link linkend="spell-checking">Spell Checking</link>.
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Power Control</term>
+<term>Power Control</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="battery-monitor"
->Battery Monitor</link
->,
-<link linkend="energy"
->Energy</link
->,
-<link linkend="powerctrl"
->Laptop Power Control</link
->,
-<link linkend="lowbatcrit"
->Low Battery Critical</link
->,
-<link linkend="lowbatwarn"
->Low Battery Warning</link>
+<link linkend="battery-monitor">Battery Monitor</link>,
+<link linkend="energy">Energy</link>,
+<link linkend="powerctrl">Laptop Power Control</link>,
+<link linkend="lowbatcrit">Low Battery Critical</link>,
+<link linkend="lowbatwarn">Low Battery Warning</link>
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Sound</term>
+<term>Sound</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="midi"
->Midi</link
->,
-<link linkend="mixer"
->Mixer</link
->,
-<link linkend="sndserver"
->Sound Server</link
->,
-<link linkend="bell"
->System Bell</link>
+<link linkend="midi">Midi</link>,
+<link linkend="mixer">Mixer</link>,
+<link linkend="sndserver">Sound Server</link>,
+<link linkend="bell">System Bell</link>
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->System</term>
+<term>System</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="datetime"
->Date and Time</link
->,
-<link linkend="konsole"
->&konsole;</link
->,
-<link linkend="login-manager"
->Login Manager</link
->,
-<link linkend="print-manager"
->Printing Manager</link
->,
-<link linkend="sessions"
->Session Manager</link
->,
+<link linkend="datetime">Date and Time</link>,
+<link linkend="konsole">&konsole;</link>,
+<link linkend="login-manager">Login Manager</link>,
+<link linkend="print-manager">Printing Manager</link>,
+<link linkend="sessions">Session Manager</link>,
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
 <varlistentry>
-<term
->Web Browsing</term>
+<term>Web Browsing</term>
 <listitem>
 <para>
-<link linkend="cookie"
->Cookies</link
->,
-<link linkend="ebrowse"
->Enhanced Browsing</link
->,
-<link linkend="konq-browsing"
->Konqueror Browser</link
->,
-<link linkend="nsplugins"
->Netscape Plugins</link
->,
-<link linkend="proxies"
->Proxies !amp-internal! Cache</link
->,
-<link linkend="stylesheets"
->Stylesheets</link
->,
-<link linkend="user-agent"
->User Agent</link
->,
+<link linkend="cookie">Cookies</link>,
+<link linkend="ebrowse">Enhanced Browsing</link>,
+<link linkend="konq-browsing">Konqueror Browser</link>,
+<link linkend="nsplugins">Netscape Plugins</link>,
+<link linkend="proxies">Proxies !amp-internal! Cache</link>,
+<link linkend="stylesheets">Stylesheets</link>,
+<link linkend="user-agent">User Agent</link>,
 </para>
 </listitem>
 </varlistentry>
 
-</variablelist
->-->
+</variablelist>-->
 </sect1>
 
 
@@ -711,186 +292,43 @@
 </chapter>
 
 <chapter id="laptop">
-<title
->Moduli za prenosne računalnike</title>
-
-<para
-> Če želite uporabljati module za prenosnike, morate imeti nameščen paket <acronym
->APM</acronym
-> v vašem jedru. Uporabne informacije kako to naredite lahko najdete na <ulink url="http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html"
->http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html</ulink
-> in v mini-HOWTO Battery Powered Linux na <ulink url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html"
->http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html</ulink
->. </para>
-
-<para
-> Če hočete, da vam delujeta ukaza <guimenuitem
->izključen</guimenuitem
-> in <guimenuitem
->ustavljen</guimenuitem
->, bi morali namestiti &Linux; <application
->apmd</application
-> paket (različica 2.4 ali novejša). Če jih želite uporabljati z ne-root računom, morate označiti <application
->apm</application
-> z ukazom <quote
->nastavi uid root</quote
->. </para>
-
-<para
-> Da naredite to, se prijavite kot <systemitem class="username"
->root</systemitem
-> in vnesite: </para>
+<title>Moduli za prenosne računalnike</title>
+
+<para> Če želite uporabljati module za prenosnike, morate imeti nameščen paket <acronym>APM</acronym> v vašem jedru. Uporabne informacije kako to naredite lahko najdete na <ulink url="http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html">http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html</ulink> in v mini-HOWTO Battery Powered Linux na <ulink url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html">http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html</ulink>. </para>
+
+<para> Če hočete, da vam delujeta ukaza <guimenuitem>izključen</guimenuitem> in <guimenuitem>ustavljen</guimenuitem>, bi morali namestiti &Linux; <application>apmd</application> paket (različica 2.4 ali novejša). Če jih želite uporabljati z ne-root računom, morate označiti <application>apm</application> z ukazom <quote>nastavi uid root</quote>. </para>
+
+<para> Da naredite to, se prijavite kot <systemitem class="username">root</systemitem> in vnesite: </para>
 
 <screen>
-<prompt
->%</prompt
-><userinput
-><command
->chown</command
-> <option
->root
-/usr/bin/apm</option
->;<command
->chmod</command
-> <option
->+s 
-/usr/bin/apm</option
-></userinput>
+<prompt>%</prompt><userinput><command>chown</command> <option>root
+/usr/bin/apm</option>;<command>chmod</command> <option>+s 
+/usr/bin/apm</option></userinput>
 </screen>
 
 <warning>
-<para
-> S tem boste dovolili vsakemu uporabniku vašega sistema, da ga izključi ali pa postavi v stanje pripravljenosti - če ste edini uporabnik, to ne bi smela biti težava. </para>
-
-<para
-> Vedite tudi, da je vsak program, ki ima dostop od <systemitem class="username"
->korenskega</systemitem
-> uporabnika potencialno lahko varnostni problem. Pazljivo bi morali določiti, če ste lahko zaskrbleni zaradi varnosti <emphasis
->preden</emphasis
-> date kateremukoli programu <systemitem class="username"
->root</systemitem
-> dovoljenja. </para>
+<para> S tem boste dovolili vsakemu uporabniku vašega sistema, da ga izključi ali pa postavi v stanje pripravljenosti - če ste edini uporabnik, to ne bi smela biti težava. </para>
+
+<para> Vedite tudi, da je vsak program, ki ima dostop od <systemitem class="username">korenskega</systemitem> uporabnika potencialno lahko varnostni problem. Pazljivo bi morali določiti, če ste lahko zaskrbleni zaradi varnosti <emphasis>preden</emphasis> date kateremukoli programu <systemitem class="username">root</systemitem> dovoljenja. </para>
 </warning>
 
 </chapter>
 
 <chapter id="credits">
-<title
->Zahvala in licence</title>
-
-<para
->&kcontrol;</para>
-<para
->Pravice razširjanja programa 1997-2001 Razvijalci nadzornega središča &kde;</para>
-<para
->Prispevali so:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Matthias Hoelzer-Kluepfel <email
->hoelzer@kde.org</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Matthias Elter <email
->elter@kde.org</email
-></para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Dokumentacija: <trademark class="copyright"
->copyright 2000 Michael McBride</trademark
-> <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-
-<para
->Prispevali so:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Paul Campbell <email
->paul@taniwha.com</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Mark Donohoe </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Pat Dowler</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Steffen Hansen <email
->stefh@mip.ou.dk</email
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Matthias Hoelzer-Kluepfel <email
->hoelzer@kde.org</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Martin Jones <email
->mjones@kde.org</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Jost Schenck <email
->jost@schenck.de</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Jonathan Singer <email
->jsinger@leeta.net</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Thomas Tanghus<email
->tanghus@earthling.net</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Krishna Tateneni <email
->tateneni@pluto.njcc.com
-></email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Ellis Whitehead <email
->ewhitehe@uni-freiburg.de</email
-></para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Zahvala in licence</title>
+
+<para>&kcontrol;</para>
+<para>Pravice razširjanja programa 1997-2001 Razvijalci nadzornega središča &kde;</para>
+<para>Prispevali so:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Matthias Hoelzer-Kluepfel <email>hoelzer@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Matthias Elter <email>elter@kde.org</email></para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Dokumentacija: <trademark class="copyright">copyright 2000 Michael McBride</trademark> <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+
+<para>Prispevali so:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Paul Campbell <email>paul@taniwha.com</email></para></listitem> <listitem><para>Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email></para></listitem> <listitem><para>Mark Donohoe </para></listitem> <listitem><para>Pat Dowler</para></listitem> <listitem><para>Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Steffen Hansen <email>stefh@mip.ou.dk</email>.</para></listitem> <listitem><para>Matthias Hoelzer-Kluepfel <email>hoelzer@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Martin Jones <email>mjones@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para></listitem> <listitem><para>Jonathan Singer <email>jsinger@leeta.net</email></para></listitem> <listitem><para>Thomas Tanghus<email>tanghus@earthling.net</email></para></listitem> <listitem><para>Krishna Tateneni <email>tateneni@pluto.njcc.com></email></para></listitem> <listitem><para>Ellis Whitehead <email>ewhitehe@uni-freiburg.de</email></para></listitem> </itemizedlist>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 &underFDL;
 &underGPL;
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook
index 53da1034556..312c3dd79ab 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook
@@ -2,341 +2,107 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Lauri</firstname
-> <surname
->Watts</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->CSS</keyword>
-<keyword
->Slogovne predloge</keyword>
-<keyword
->Dostopnost</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>CSS</keyword>
+<keyword>Slogovne predloge</keyword>
+<keyword>Dostopnost</keyword>
 </keywordset>
 
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="stylesheets">
 
-<title
->Slogovne predloge</title>
+<title>Slogovne predloge</title>
 
 <sect2>
-<title
->Uvod</title>
-
-<para
->Slogi <acronym
->CSS</acronym
-> vplivajo na prikaz spletnih strani. <acronym
->CSS</acronym
-> pomeni <emphasis
->C</emphasis
->ascading <emphasis
->S</emphasis
->tyle <emphasis
->S</emphasis
->heets.</para>
-
-<para
->&kde; lahko uporablja svojo slogovno predlogo, osnovano na preprostih postavkah in barvni shemi, ki jo uporabljate za vaše namizje. &kde; lahko uporablja tudi slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. Končno lahko določite slog še v tem modulu. Možnosti, ki so predstavljene v tem modulu so prilagojene za namene dostopnosti, posebej za ljudi s slabšim vidom.</para>
-
-<para
->Vaše izbire tu vplivajo na vse programe &kde;, ki izrisujejo html s &kde;-jevim lastnim izrisovalnikom z imenom tdehtml. Ti vključujejo &kmail;, &khelpcenter; in seveda &konqueror;. Tukajšnje izbire ne vplivajo na druge brskalnike, na primer na &Netscape;.</para>
-
-<para
->Modul ima dva lista, <guilabel
->Splošno</guilabel
->, kjer lahko izberete slogovno predlogo, ki jo uporabljate in <guilabel
->Nastavi</guilabel
->, kjer lahko oblikujete predlogo z izboljšano dostopnostjo.</para>
+<title>Uvod</title>
+
+<para>Slogi <acronym>CSS</acronym> vplivajo na prikaz spletnih strani. <acronym>CSS</acronym> pomeni <emphasis>C</emphasis>ascading <emphasis>S</emphasis>tyle <emphasis>S</emphasis>heets.</para>
+
+<para>&kde; lahko uporablja svojo slogovno predlogo, osnovano na preprostih postavkah in barvni shemi, ki jo uporabljate za vaše namizje. &kde; lahko uporablja tudi slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. Končno lahko določite slog še v tem modulu. Možnosti, ki so predstavljene v tem modulu so prilagojene za namene dostopnosti, posebej za ljudi s slabšim vidom.</para>
+
+<para>Vaše izbire tu vplivajo na vse programe &kde;, ki izrisujejo html s &kde;-jevim lastnim izrisovalnikom z imenom tdehtml. Ti vključujejo &kmail;, &khelpcenter; in seveda &konqueror;. Tukajšnje izbire ne vplivajo na druge brskalnike, na primer na &Netscape;.</para>
+
+<para>Modul ima dva lista, <guilabel>Splošno</guilabel>, kjer lahko izberete slogovno predlogo, ki jo uporabljate in <guilabel>Nastavi</guilabel>, kjer lahko oblikujete predlogo z izboljšano dostopnostjo.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="css-general">
-<title
->Splošno</title>
-
-<para
->Ta stran vsebuje naslednje možnosti:</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabi privzeto slogovno predlogo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->&kde; bo uporabil privzeto slogovno predlogo. Nekatere izmed barv bodo imele privzete vrednosti, ki so definirane v vaši barvni shemi. Večino nastavitev zlahka povozijo same spletne strani, ki si jih ogledujete.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabi uporabniško določene slogovne predloge</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->&kde; bo uporabil slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. S pomočjo gumba za brskanje lahko lokalizirate slogovne predloge na vašem sistemu. Datoteke <acronym
->CSS</acronym
-> imajo tradicionalno končnico <literal role="extension"
->.css</literal
->, vendar pa to ni zahtevano.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabi dostopne slogovne predloge definirane na jezičku &quot;lastno&quot;.</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Uporabi nastavitve, definirane na listu <guilabel
->Nastavitve</guilabel
->. Omogočenje te izbire bo aktiviralo možnosti na strani <guilabel
->Nastavitve</guilabel
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Splošno</title>
+
+<para>Ta stran vsebuje naslednje možnosti:</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi privzeto slogovno predlogo</guilabel></term> <listitem> <para>&kde; bo uporabil privzeto slogovno predlogo. Nekatere izmed barv bodo imele privzete vrednosti, ki so definirane v vaši barvni shemi. Večino nastavitev zlahka povozijo same spletne strani, ki si jih ogledujete.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi uporabniško določene slogovne predloge</guilabel></term> <listitem> <para>&kde; bo uporabil slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. S pomočjo gumba za brskanje lahko lokalizirate slogovne predloge na vašem sistemu. Datoteke <acronym>CSS</acronym> imajo tradicionalno končnico <literal role="extension">.css</literal>, vendar pa to ni zahtevano.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi dostopne slogovne predloge definirane na jezičku &quot;lastno&quot;.</guilabel></term> <listitem> <para>Uporabi nastavitve, definirane na listu <guilabel>Nastavitve</guilabel>. Omogočenje te izbire bo aktiviralo možnosti na strani <guilabel>Nastavitve</guilabel>. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="css-customize">
-<title
->Prikroji</title>
+<title>Prikroji</title>
 
-<para
->Tu lahko nastavite uporabniško slogovno predlogo. Dostopne izbire predstavljajo le podmnožico navodil, ki jih lahko vključite v slogovno predlogo, namenjene pa so ljudem s slabim vidom, ki jim želimo omogočiti izdelavo slogovne predloge, s katero bodo bolje videli spletne strani in strani s pomočjo za &kde;.</para>
+<para>Tu lahko nastavite uporabniško slogovno predlogo. Dostopne izbire predstavljajo le podmnožico navodil, ki jih lahko vključite v slogovno predlogo, namenjene pa so ljudem s slabim vidom, ki jim želimo omogočiti izdelavo slogovne predloge, s katero bodo bolje videli spletne strani in strani s pomočjo za &kde;.</para>
 
-<para
->Izbire na tej strani so onemogočene, razen, če izberete <guilabel
->Uporabi slogovno predlogo za dostopnost, definirano v &quot;Prikroji&quot;-tab</guilabel
-> na prejšnji strani.</para>
+<para>Izbire na tej strani so onemogočene, razen, če izberete <guilabel>Uporabi slogovno predlogo za dostopnost, definirano v &quot;Prikroji&quot;-tab</guilabel> na prejšnji strani.</para>
 
 <sect3>
-<title
-><guilabel
->Družina pisav</guilabel
-></title>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Osnovna družina</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Izberite družino pisav za uporabo v telesu besedila.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Za vse besedilo uporabi isto družino</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če omogočite to, bo za vse besedilo uporabljana ista družina pisav, ne glede na nastavitve strani, ki jo gledate. To je uporabno pri straneh, ki za naslove uporabljajo okrasne ali težko berljive pisave.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title><guilabel>Družina pisav</guilabel></title>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Osnovna družina</guilabel></term> <listitem> <para>Izberite družino pisav za uporabo v telesu besedila.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Za vse besedilo uporabi isto družino</guilabel></term> <listitem> <para>Če omogočite to, bo za vse besedilo uporabljana ista družina pisav, ne glede na nastavitve strani, ki jo gledate. To je uporabno pri straneh, ki za naslove uporabljajo okrasne ali težko berljive pisave.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </sect3>
 
 <sect3>
-<title
->Velikost pisave</title>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Velikost osnovne pisave</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->To je privzeta velikost besedila na strani. Mnoge spletne strani nastavijo svoje velikosti pisav relativno glede na to privzeto vrednost, z uporabo oznak <quote
->larger</quote
-> ali <quote
->+1</quote
-> za večje, oziroma <quote
->smaller</quote
-> ali <quote
->-1</quote
-> za manjše besedilo.</para
-> <para
->Mnogi ljudje načrtujejo svoje spletne strani na platformah, kjer je običajna privzeta velikost besedila prevelika, da bi jo povprečni uporabnik lahko bral, zato zelo pogosto naletimo na spletne strani, ki na ta način zahtevajo manjšo pisavo.</para
-> <para
->Ta nastavitev vam bo omogočila, da nastavite privzeto pisavo na udobno velikost, tako da bodo tudi relativne velikosti dovolj povečane, da bodo še berljive.</para
-> <para
->Ne pozabite, da lahko tudi v brskalniku &konqueror; vsilite minimalno velikost, tako da ni besedilo <emphasis
->nikoli</emphasis
-> premajhno, da bi ga lahko prebrali. To nastavite v razdelku Spletno brskanje v modulu brskalnika &konqueror;.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Za vse elemente uporabi isto velikost</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če omogočite to izbiro, bo vse besedilo upodobljeno na vaši določeni velikosti pisave, ne glede na navodila, ki jih vsebuje stran. Relativne velikosti pisav, ki smo jih omenjali prej, in celo posebna navodila, da naj bo pisava točno določene velikosti, bodo s tem prezrta.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Velikost pisave</title>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Velikost osnovne pisave</guilabel></term> <listitem> <para>To je privzeta velikost besedila na strani. Mnoge spletne strani nastavijo svoje velikosti pisav relativno glede na to privzeto vrednost, z uporabo oznak <quote>larger</quote> ali <quote>+1</quote> za večje, oziroma <quote>smaller</quote> ali <quote>-1</quote> za manjše besedilo.</para> <para>Mnogi ljudje načrtujejo svoje spletne strani na platformah, kjer je običajna privzeta velikost besedila prevelika, da bi jo povprečni uporabnik lahko bral, zato zelo pogosto naletimo na spletne strani, ki na ta način zahtevajo manjšo pisavo.</para> <para>Ta nastavitev vam bo omogočila, da nastavite privzeto pisavo na udobno velikost, tako da bodo tudi relativne velikosti dovolj povečane, da bodo še berljive.</para> <para>Ne pozabite, da lahko tudi v brskalniku &konqueror; vsilite minimalno velikost, tako da ni besedilo <emphasis>nikoli</emphasis> premajhno, da bi ga lahko prebrali. To nastavite v razdelku Spletno brskanje v modulu brskalnika &konqueror;.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Za vse elemente uporabi isto velikost</guilabel></term> <listitem> <para>Če omogočite to izbiro, bo vse besedilo upodobljeno na vaši določeni velikosti pisave, ne glede na navodila, ki jih vsebuje stran. Relativne velikosti pisav, ki smo jih omenjali prej, in celo posebna navodila, da naj bo pisava točno določene velikosti, bodo s tem prezrta.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </sect3>
 
 <sect3>
-<title
->Barve</title>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Črno na belem</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Mnogim slabovidnim ljudem se zdi, da je črno besedilo na beli podlagi najbolj kontrastno in zato najberljivejše. Če to velja tudi za vas, lahko to nastavite tukaj.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Bele na črnem</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Mnogim drugim slabovidnim ljudem se zdi ravno obratno, da je torej berljivejše belo besedilo na črni podlagi.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Po meri</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Nekaterim drugim ljudem pa se kljub temu zdi, da sta čista črna in bela, v kateremkoli vrstnem redu, težko berljivi. Tu lahko nastavite prilagojene barve za <guilabel
->Ozadje</guilabel
-> in <guilabel
->Ospredje</guilabel
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Za vse besedilo uporabi isto barvo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Mnoge spletne strani uporabljajo različne, pogosto kontrastne, barve za naslove ali druge okraske. Če zaradi tega slabše berete vsebino, lahko potrdite to polje in &kde; bo uporabljalo barve, ki ste jih nastavili, za vse besedilo.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Barve</title>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Črno na belem</guilabel></term> <listitem> <para>Mnogim slabovidnim ljudem se zdi, da je črno besedilo na beli podlagi najbolj kontrastno in zato najberljivejše. Če to velja tudi za vas, lahko to nastavite tukaj.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Bele na črnem</guilabel></term> <listitem> <para>Mnogim drugim slabovidnim ljudem se zdi ravno obratno, da je torej berljivejše belo besedilo na črni podlagi.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Po meri</guilabel></term> <listitem> <para>Nekaterim drugim ljudem pa se kljub temu zdi, da sta čista črna in bela, v kateremkoli vrstnem redu, težko berljivi. Tu lahko nastavite prilagojene barve za <guilabel>Ozadje</guilabel> in <guilabel>Ospredje</guilabel>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Za vse besedilo uporabi isto barvo</guilabel></term> <listitem> <para>Mnoge spletne strani uporabljajo različne, pogosto kontrastne, barve za naslove ali druge okraske. Če zaradi tega slabše berete vsebino, lahko potrdite to polje in &kde; bo uporabljalo barve, ki ste jih nastavili, za vse besedilo.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect3>
 
 <sect3>
-<title
->Slike</title>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Prezri slike</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če si ne želite ogledati slik, jih lahko tu njihov prikaz izklopite.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Prezri slike v ozadju</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Velika težava za slabovidne uporabnike je, da slike ozadja ne nudijo dovolj kontrasta, da bi lahko brali besedilo. Tu lahko onemogočite slike ozadja, ne glede na svojo zgornjo izbiro, da želite gledati vse slike.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Slike</title>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Prezri slike</guilabel></term> <listitem> <para>Če si ne želite ogledati slik, jih lahko tu njihov prikaz izklopite.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prezri slike v ozadju</guilabel></term> <listitem> <para>Velika težava za slabovidne uporabnike je, da slike ozadja ne nudijo dovolj kontrasta, da bi lahko brali besedilo. Tu lahko onemogočite slike ozadja, ne glede na svojo zgornjo izbiro, da želite gledati vse slike.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect3>
 
 <sect3>
-<title
->Predogled</title>
+<title>Predogled</title>
 
-<para
-><guibutton
->Ogled</guibutton
-> vam omogoča videti učinke svojih sprememb. Prikazalo se bo okno, ki bo prikazovalo več vrst naslovov, prikazanih z vašo slogovno predlogo, in stavek v privzetem besedilu za telo.</para>
+<para><guibutton>Ogled</guibutton> vam omogoča videti učinke svojih sprememb. Prikazalo se bo okno, ki bo prikazovalo več vrst naslovov, prikazanih z vašo slogovno predlogo, in stavek v privzetem besedilu za telo.</para>
 
-<para
->To vam bi moralo omogočiti fino nastavitev slogovne predloge, dokler ne dobite nekaj, kar je lahko brati.</para>
+<para>To vam bi moralo omogočiti fino nastavitev slogovne predloge, dokler ne dobite nekaj, kar je lahko brati.</para>
 
-<para
->Veselo brskanje!</para>
+<para>Veselo brskanje!</para>
 
 </sect3>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-
-<para
->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email
->lauri@kde.org</email
-></para>
-
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar <email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+
+<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para>
+
+<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 
 </sect2>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook
index 10a9d1c6b3a..5afc69fb2f2 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook
@@ -2,97 +2,50 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Lauri</firstname
-> <surname
->Watts</surname
-> </author>
-
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author>
+
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->povratne informacije o zagonu</keyword>
-<keyword
->kurzor</keyword>
-<keyword
->deloven</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>povratne informacije o zagonu</keyword>
+<keyword>kurzor</keyword>
+<keyword>deloven</keyword>
 </keywordset>
 
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="launch-feedback">
-<title
->Povratne informacije o zagonu</title>
+<title>Povratne informacije o zagonu</title>
 
-<para
->Včasih je zelo moteče, da ne veste, ali ni računalnik preprosto ignoriral vašega ukaza in se ne dogaja kaj za kulisami. V tem modulu lahko prilagodite vizualne povratne informacije, ki vam pomagajo ugotoviti, ali ste resnično zadeli tisto ikono.</para>
+<para>Včasih je zelo moteče, da ne veste, ali ni računalnik preprosto ignoriral vašega ukaza in se ne dogaja kaj za kulisami. V tem modulu lahko prilagodite vizualne povratne informacije, ki vam pomagajo ugotoviti, ali ste resnično zadeli tisto ikono.</para>
 
-<para
->Tradicionalen način za prikaz tega, da je vaš računalnik aktiven je sprememba kurzorja in to lahko vklopite z izbiro <guilabel
->Vklopi zaposlen kurzor</guilabel
-></para>
+<para>Tradicionalen način za prikaz tega, da je vaš računalnik aktiven je sprememba kurzorja in to lahko vklopite z izbiro <guilabel>Vklopi zaposlen kurzor</guilabel></para>
 
-<para
->Ko je ta možnost omogočena, bo imel vaš kurzor ob zagonu programa pripeto ikono. Kako dolgo se ta ikona prikazuje lahko določite z <guilabel
->Čas indikacije ob zagonu (v sekundah):</guilabel
->. Privzeto je 15 sekund.</para>
+<para>Ko je ta možnost omogočena, bo imel vaš kurzor ob zagonu programa pripeto ikono. Kako dolgo se ta ikona prikazuje lahko določite z <guilabel>Čas indikacije ob zagonu (v sekundah):</guilabel>. Privzeto je 15 sekund.</para>
 
-<para
->Če privzet kurzor ni dovolj vpadljiv ali pa želite le vidno opozorilo, lahko <guilabel
->omogočite utripanje</guilabel
->, pri čemer bo kurzor animiran.</para>
+<para>Če privzet kurzor ni dovolj vpadljiv ali pa želite le vidno opozorilo, lahko <guilabel>omogočite utripanje</guilabel>, pri čemer bo kurzor animiran.</para>
 
-<para
->Tradicionalen način posredovanja informacijo o zagonu je šel v &kde; svojo pot, ki jo tu lahko izklopite. Običajno ob zagonu program takoj dobi vnos v opravilni vrstici, ikona pa je zamenjana z vrtečim se zobnikom &kde;, tako da veste, da se nekaj dogaja. Obnašanje lahko vklapljate/izklapljate z <guilabel
->Omogoči obvestilo v opravilni vrstici</guilabel
-> in ko je omogočeno lahko določite <guilabel
->Čas indikacije ob zagonu (v sekundah)</guilabel
->.</para>
+<para>Tradicionalen način posredovanja informacijo o zagonu je šel v &kde; svojo pot, ki jo tu lahko izklopite. Običajno ob zagonu program takoj dobi vnos v opravilni vrstici, ikona pa je zamenjana z vrtečim se zobnikom &kde;, tako da veste, da se nekaj dogaja. Obnašanje lahko vklapljate/izklapljate z <guilabel>Omogoči obvestilo v opravilni vrstici</guilabel> in ko je omogočeno lahko določite <guilabel>Čas indikacije ob zagonu (v sekundah)</guilabel>.</para>
 
-<para
->Vsi programi, ki jih poženete, ne bodo nujno prikazali okna ali ikone v opravilni vrstici. Nekateri so na primer zasidrani v &kde;-jevo sistemsko vrstico. Alternativno pa ste jih lahko poslali tudi na drugo navidezno namizje, možnost 'Prikaži vsa odprta okna' pa je v Nadzorno središče->Opravila izključena. Nastavitev časa omogoča, da celo v tem primeru prejmete povratne informacije, ki pa bodo izginile, ko bo opravilo končano.</para>
+<para>Vsi programi, ki jih poženete, ne bodo nujno prikazali okna ali ikone v opravilni vrstici. Nekateri so na primer zasidrani v &kde;-jevo sistemsko vrstico. Alternativno pa ste jih lahko poslali tudi na drugo navidezno namizje, možnost 'Prikaži vsa odprta okna' pa je v Nadzorno središče->Opravila izključena. Nastavitev časa omogoča, da celo v tem primeru prejmete povratne informacije, ki pa bodo izginile, ko bo opravilo končano.</para>
 
 <sect2>
-<title
->Avtor razdelka</title>
+<title>Avtor razdelka</title>
 
-<para
->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email
->lauri@kde.org</email
-></para>
+<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para>
 </sect2>
 
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook
index 6aecb4b4ca7..86bfe5355cd 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook
@@ -2,98 +2,43 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Jost</firstname
-> <surname
->Schenck</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->seja</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>seja</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="sessions">
-<title
->Upravljalnik sej</title>
+<title>Upravljalnik sej</title>
 
 <sect2 id="sessions-use">
-<title
->Uporaba</title>
+<title>Uporaba</title>
 
-<para
->V tem nadzornem modulu lahko nastavite &kde;-jev upravljalnik sej. To vključuje samo dve možnosti:</para>
+<para>V tem nadzornem modulu lahko nastavite &kde;-jev upravljalnik sej. To vključuje samo dve možnosti:</para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Potrdi odjavo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če je ta možnost izbrana, bo &kde; ko se boste hoteli odjaviti prikazal pogovorno okno za potrditev odjave. V tem pogovornem oknu lahko tudi izberete, ali želite obnoviti vašo trenutno sejo, ko se naslednjič prijavite.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Obnovi prejšnjo sejo med prijavljanjem</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je ta možnost označena, bo &kde; shranil stanje vaše trenutne, ko se boste odjavili. &kde; bo obnovil vašo sejo ob naslednji prijavi tako, da lahko nadaljujete z delom na namizju kot ste ga pustili prejšnjič.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Potrdi odjavo</guilabel></term> <listitem> <para>Če je ta možnost izbrana, bo &kde; ko se boste hoteli odjaviti prikazal pogovorno okno za potrditev odjave. V tem pogovornem oknu lahko tudi izberete, ali želite obnoviti vašo trenutno sejo, ko se naslednjič prijavite.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Obnovi prejšnjo sejo med prijavljanjem</guilabel></term> <listitem><para>Če je ta možnost označena, bo &kde; shranil stanje vaše trenutne, ko se boste odjavili. &kde; bo obnovil vašo sejo ob naslednji prijavi tako, da lahko nadaljujete z delom na namizju kot ste ga pustili prejšnjič.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </sect2>
 
 <sect2 id="sessions-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-<para
->Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email
->jost@schenck.de</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+<para>Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook
index 6462f6742a5..eaef6f428e1 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook
@@ -2,187 +2,73 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->tipkovnica</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>tipkovnica</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 <sect1 id="kbd">
-<title
->Tipkovnica</title>
+<title>Tipkovnica</title>
 
-<para
->Ta modul vam omogoča izbiro načina delovanja vaše tipkovnice.</para
-> 
+<para>Ta modul vam omogoča izbiro načina delovanja vaše tipkovnice.</para> 
 
-<para
->Dejanski učinek nastavitev je odvisen od zmožnosti, ki vam jih ponujata strojna oprema tipkovnice in strežnik X, na katerem teče &kde;. Kot primer: lahko da boste ugotovili, da spreminjanje jakosti klika tipke nima nikakršnega učinka, ker ta možnost na vašem sistemu ni dosegljiva. </para>
+<para>Dejanski učinek nastavitev je odvisen od zmožnosti, ki vam jih ponujata strojna oprema tipkovnice in strežnik X, na katerem teče &kde;. Kot primer: lahko da boste ugotovili, da spreminjanje jakosti klika tipke nima nikakršnega učinka, ker ta možnost na vašem sistemu ni dosegljiva. </para>
 
 <sect2>
-<title
->Razpored</title>
+<title>Razpored</title>
 
-<para
->Tukaj lahko izberete razporeditve tipkovnice, ki so dosegljive v &kde;. Alternativne raporede lahko povsem izključite, tako da odstranite oznako v polju <guilabel
->Omogoči razporede tipk</guilabel
-></para>
+<para>Tukaj lahko izberete razporeditve tipkovnice, ki so dosegljive v &kde;. Alternativne raporede lahko povsem izključite, tako da odstranite oznako v polju <guilabel>Omogoči razporede tipk</guilabel></para>
 
-<para
->Prva dosegljiva možnost je v izbiri vašega fizičnega <guilabel
->modela tipkovnice</guilabel
->.</para>
+<para>Prva dosegljiva možnost je v izbiri vašega fizičnega <guilabel>modela tipkovnice</guilabel>.</para>
 
-<para
->Nato lahko izberete <guilabel
->Glavni rapored</guilabel
->, ki ga želite uporabljati, ki bi običajno bil fizični rapored tipkovnice. </para>
+<para>Nato lahko izberete <guilabel>Glavni rapored</guilabel>, ki ga želite uporabljati, ki bi običajno bil fizični rapored tipkovnice. </para>
 
-<para
->Pot tem lahko omogočite dodatne tipkovnice. Izberete jih lahko toliko, kolikor želite.</para>
+<para>Pot tem lahko omogočite dodatne tipkovnice. Izberete jih lahko toliko, kolikor želite.</para>
 
-<para
->Če omogočite dodatne razporede, boste v sistemskem delu pulta našli vključeno ikono. Ta bo prvotno nastavljena na vaš glavni razpored. Nanjo lahko kliknete z desnim gumbom, da izberete kateregakoli izmed dodatnih razporedov ali pa iz menuja izberete <guimenuitem
->Nastavi</guimenuitem
->, da ponovno odprete modul in spremenite nastavitve.</para>
+<para>Če omogočite dodatne razporede, boste v sistemskem delu pulta našli vključeno ikono. Ta bo prvotno nastavljena na vaš glavni razpored. Nanjo lahko kliknete z desnim gumbom, da izberete kateregakoli izmed dodatnih razporedov ali pa iz menuja izberete <guimenuitem>Nastavi</guimenuitem>, da ponovno odprete modul in spremenite nastavitve.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="kbd-options">
-<title
->Možnosti</title>
-
-<para
->Prilagodite lahko način preklapljanja, tako da se razporedi vklapljajo na <guilabel
->Splošni</guilabel
-> osnovi, glede na <guilabel
->Razred okna</guilabel
-> ali pa glede na <guilabel
->Okno</guilabel
->. </para>
+<title>Možnosti</title>
+
+<para>Prilagodite lahko način preklapljanja, tako da se razporedi vklapljajo na <guilabel>Splošni</guilabel> osnovi, glede na <guilabel>Razred okna</guilabel> ali pa glede na <guilabel>Okno</guilabel>. </para>
 <!-- FIXME: Heh.. I don't understand what this does, I just copied
 from some notes in the sources -->
 
-<para
->Tu lahko nastavite tudi <guilabel
->Možnosti Xkb</guilabel
-></para>
+<para>Tu lahko nastavite tudi <guilabel>Možnosti Xkb</guilabel></para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="kbd-use">
-<title
->Napredno</title>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Ponavljanje znakov</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Kadar je izbrana ta možnost pritisk in držanje tipke ponavlja enak znak dokler ni tipka spuščena. Pritisk in držanje tipke bo imel enak učinek kot večkratno zaporedno pritiskanje tipke. </para
-> <tip
-><para
-> To možnost bodo želeli imeti vključeno skoraj vsi uporabniki, saj precej olajša gibanje skozi dokumente s pomočjo puščičnih tipk. </para
-></tip
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Glasnost zvoka ob tipkanju</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če je podprta, vam ta možnost omogoča, da slišite klike iz računalnikovih zvočnikov kadar pritisnete tipke na tipkovnici. Ta učinek simulira <quote
->klik</quote
-> mehanskega pisalnega stroja. Glasnost klika lahko spremenite s pomočjo premika drsnika ali pa s klikom puščic navzgor/navzdol na vrtilnem polju. Postavitev jakosti na 0% izklopi klike tipk.</para
-> <para
->Mnogo računalnikov ne bo podpiralo te funkcije.</para
-> <tip
-><para
->To možnost bo izbralo le malo ljudi, saj v splošnem moti vsakogar, ki je poleg vas v prostoru. Če pa se vam toži po časih pred mehkimi tipkami, vam bo to morda pomagalo podoživeti minule čase.</para
-> </tip
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->NumLock ob zagonu KDE</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Izbirate lahko med <guilabel
->Vklopi</guilabel
-> ali <guilabel
->Izklopi</guilabel
->, da vklopite /izklopite NumLock ob zagonu &kde; ali pa izberete, da boste pustili NumLock na vrednosti, kakršni je bil, preden je bil KDE zagnan.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Napredno</title>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Ponavljanje znakov</guilabel></term> <listitem> <para>Kadar je izbrana ta možnost pritisk in držanje tipke ponavlja enak znak dokler ni tipka spuščena. Pritisk in držanje tipke bo imel enak učinek kot večkratno zaporedno pritiskanje tipke. </para> <tip><para> To možnost bodo želeli imeti vključeno skoraj vsi uporabniki, saj precej olajša gibanje skozi dokumente s pomočjo puščičnih tipk. </para></tip> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Glasnost zvoka ob tipkanju</guilabel></term> <listitem> <para>Če je podprta, vam ta možnost omogoča, da slišite klike iz računalnikovih zvočnikov kadar pritisnete tipke na tipkovnici. Ta učinek simulira <quote>klik</quote> mehanskega pisalnega stroja. Glasnost klika lahko spremenite s pomočjo premika drsnika ali pa s klikom puščic navzgor/navzdol na vrtilnem polju. Postavitev jakosti na 0% izklopi klike tipk.</para> <para>Mnogo računalnikov ne bo podpiralo te funkcije.</para> <tip><para>To možnost bo izbralo le malo ljudi, saj v splošnem moti vsakogar, ki je poleg vas v prostoru. Če pa se vam toži po časih pred mehkimi tipkami, vam bo to morda pomagalo podoživeti minule čase.</para> </tip> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>NumLock ob zagonu KDE</guilabel></term> <listitem> <para>Izbirate lahko med <guilabel>Vklopi</guilabel> ali <guilabel>Izklopi</guilabel>, da vklopite /izklopite NumLock ob zagonu &kde; ali pa izberete, da boste pustili NumLock na vrednosti, kakršni je bil, preden je bil KDE zagnan.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect2>
 
-<sect2 id="kbd-author"
-><title
->Avtor razdelka</title>
-
-<para
->Ellis Whitehead <email
->ewhitehe@uni-freiburg.de</email
-></para>
-
-<para
->Za &kde; 2.2 je razdelek osvežila Lauri Watts <email
->lauri@kde.org</email
-></para>
-
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar <email
->andrej.vernekar@moj.net</email
->; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<sect2 id="kbd-author"><title>Avtor razdelka</title>
+
+<para>Ellis Whitehead <email>ewhitehe@uni-freiburg.de</email></para>
+
+<para>Za &kde; 2.2 je razdelek osvežila Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para>
+
+<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email>; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 </sect2>
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook
index 5be1d9beb49..b5189caf02e 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook
@@ -1,59 +1,23 @@
 <sect2 id="socks">
-<title
->SOCKS</title>
-
-<para
->SOCKS je protokol za izvajanje posredniških zahtevkov za odjemnike. SOCKS zna overoviti in šifrirati promet, in ga pogosto najdemo v nastavitvah podjetij, za razliko od domačih uporabnikov. Več podatkov o SOCKS lahko izvete na spletni strani <ulink url="http://www.socks.nec.com"
->NEC</ulink
-></para>
-
-<para
->S tem modulom lahko omogočite večino programov za &kde;, ki se zavedajo mreže, da prosojno uporabljajo SOCKS.</para>
-
-<para
->Nastavitev odjemnika SOCKS presega namen tega dokumenta, razlike med običajnimi nastavitvami pa so zelo velike. Če že imate delujočo izvedbo SOCKS, ki vam omogoča, da uporabljate odjemnike iz ukazne vrstice (na primer, če program <command
->lynx</command
-> ali <command
->ftp</command
-> že deluje), lahko preprosto obkljukate potrditveno polje <guilabel
->Omogoči podporo za SOCKS</guilabel
->.</para>
-
-<para
->Ko je to polje obkljukano, imate na voljo še mnoge dodatne izbire.</para>
-
-<para
->Najprej bi morali izbrati, katere različne odjemnike SOCKS imate nameščene v vašem računalniku. &kde; skuša to ugotoviti samo, če izberete <guilabel
->Samodejna zaznava</guilabel
->. Če veste, da imate nekega odjemnika, lahko izberete bodisi <guilabel
->NEC Socks</guilabel
-> ali pa <guilabel
->Dante</guilabel
->. Če imate posebej zgrajeno knjižnico SOCKS, lahko izberete <guilabel
->Uporabljaj prilagojeno knjižnico</guilabel
-> in nato vnesete pot do nje v polju <guilabel
->Pot</guilabel
->.</para>
-
-<para
->Če želite, da &kde; samo zazna knjižnico SOCKS v rabi, a sumite, da ne gleda na prava mesta ali pa ste jo namestili v nestandardno mesto, lahko na dnu tega pulta dodate nadaljnje poti, ki naj se preiščejo. Za dodajanje ali odstranjevanje poti uporabite gumba <guibutton
->Dodaj</guibutton
-> in <guibutton
->Odstrani</guibutton
->.</para>
-
-<para
->Med izpolnjevanjem tega modula lahko v vsakem trenutku pritisnete gumb <guibutton
->Preizkus</guibutton
-> in &kde; v oknu s sporočilom takoj poroča, ali je lahko našlo in inicializiralo SOCKS ali ne.</para>
-
-<para
->Tu narejene spremembe ne bodo vplivale na programe, ki so že odprti. Preden se lahko povežejo prek SOCKS, jih boste morali zapreti in znova zagnati.</para>
-
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar<email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<title>SOCKS</title>
+
+<para>SOCKS je protokol za izvajanje posredniških zahtevkov za odjemnike. SOCKS zna overoviti in šifrirati promet, in ga pogosto najdemo v nastavitvah podjetij, za razliko od domačih uporabnikov. Več podatkov o SOCKS lahko izvete na spletni strani <ulink url="http://www.socks.nec.com">NEC</ulink></para>
+
+<para>S tem modulom lahko omogočite večino programov za &kde;, ki se zavedajo mreže, da prosojno uporabljajo SOCKS.</para>
+
+<para>Nastavitev odjemnika SOCKS presega namen tega dokumenta, razlike med običajnimi nastavitvami pa so zelo velike. Če že imate delujočo izvedbo SOCKS, ki vam omogoča, da uporabljate odjemnike iz ukazne vrstice (na primer, če program <command>lynx</command> ali <command>ftp</command> že deluje), lahko preprosto obkljukate potrditveno polje <guilabel>Omogoči podporo za SOCKS</guilabel>.</para>
+
+<para>Ko je to polje obkljukano, imate na voljo še mnoge dodatne izbire.</para>
+
+<para>Najprej bi morali izbrati, katere različne odjemnike SOCKS imate nameščene v vašem računalniku. &kde; skuša to ugotoviti samo, če izberete <guilabel>Samodejna zaznava</guilabel>. Če veste, da imate nekega odjemnika, lahko izberete bodisi <guilabel>NEC Socks</guilabel> ali pa <guilabel>Dante</guilabel>. Če imate posebej zgrajeno knjižnico SOCKS, lahko izberete <guilabel>Uporabljaj prilagojeno knjižnico</guilabel> in nato vnesete pot do nje v polju <guilabel>Pot</guilabel>.</para>
+
+<para>Če želite, da &kde; samo zazna knjižnico SOCKS v rabi, a sumite, da ne gleda na prava mesta ali pa ste jo namestili v nestandardno mesto, lahko na dnu tega pulta dodate nadaljnje poti, ki naj se preiščejo. Za dodajanje ali odstranjevanje poti uporabite gumba <guibutton>Dodaj</guibutton> in <guibutton>Odstrani</guibutton>.</para>
+
+<para>Med izpolnjevanjem tega modula lahko v vsakem trenutku pritisnete gumb <guibutton>Preizkus</guibutton> in &kde; v oknu s sporočilom takoj poroča, ali je lahko našlo in inicializiralo SOCKS ali ne.</para>
+
+<para>Tu narejene spremembe ne bodo vplivale na programe, ki so že odprti. Preden se lahko povežejo prek SOCKS, jih boste morali zapreti in znova zagnati.</para>
+
+<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 
 </sect2>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook
index f29df856182..d5dbdaec03c 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook
@@ -2,87 +2,36 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Jost</firstname
-> <surname
->Schenck</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->deljeni diski iz Windows</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>deljeni diski iz Windows</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 <sect1 id="windows-shares">
-<title
->Deljeni diski iz Windows</title>
+<title>Deljeni diski iz Windows</title>
 
 <sect2 id="windows-shares-intro">
-<title
->Uvod</title>
-
-<para
->V mnogih majhnih krajevnih omrežjih se protokol <acronym
->SMB</acronym
-> pogosto uporablja za nudenje omrežnih servisov. Imena kot so <quote
->Omrejžje &Windows;</quote
-> ali <quote
->&Windows; for Workgroups Network</quote
-> ali <quote
->LanManager</quote
-> so tudi pogosto uporabljena. Z uporabo <acronym
->SMB</acronym
-> lahko dostopate do tako imenovanih <quote
->deljenih diskov</quote
-> (&npr; imenikov, ki jih ponuja strežnik) kot tudi tiskalnikov. </para>
-
-<para
->&kde; prihaja z vgrajeno podporo za <acronym
->SMB</acronym
-> protokol. Ker je &kde; omrežno-transparenten, to je, da lahko dostopate do <acronym
->SMB</acronym
-> deljenih diskov od koderkoli kjer lahko ponavadi dostopate do vaših lokalnih datotek, na primer v &konqueror; datotečnem urejevalniku ali v pogovornem oknu za datoteke. Da omogočite uporabo tega, morate podati &kde;-ju nekaj informacij o vašem <acronym
->SMB</acronym
-> omrežju. Ne skrbite, to je ponavadi preprosto kot na primer v vseh Windows gostih v vašem omrežju, ki morajo imeti iste informacije.</para>
+<title>Uvod</title>
+
+<para>V mnogih majhnih krajevnih omrežjih se protokol <acronym>SMB</acronym> pogosto uporablja za nudenje omrežnih servisov. Imena kot so <quote>Omrejžje &Windows;</quote> ali <quote>&Windows; for Workgroups Network</quote> ali <quote>LanManager</quote> so tudi pogosto uporabljena. Z uporabo <acronym>SMB</acronym> lahko dostopate do tako imenovanih <quote>deljenih diskov</quote> (&npr; imenikov, ki jih ponuja strežnik) kot tudi tiskalnikov. </para>
+
+<para>&kde; prihaja z vgrajeno podporo za <acronym>SMB</acronym> protokol. Ker je &kde; omrežno-transparenten, to je, da lahko dostopate do <acronym>SMB</acronym> deljenih diskov od koderkoli kjer lahko ponavadi dostopate do vaših lokalnih datotek, na primer v &konqueror; datotečnem urejevalniku ali v pogovornem oknu za datoteke. Da omogočite uporabo tega, morate podati &kde;-ju nekaj informacij o vašem <acronym>SMB</acronym> omrežju. Ne skrbite, to je ponavadi preprosto kot na primer v vseh Windows gostih v vašem omrežju, ki morajo imeti iste informacije.</para>
 
 <!-- Don't know if the following info should go in the base
 documentation --> 
@@ -93,18 +42,7 @@ very cool thing (TM) btw. If you want to write some documentation for
 this one too, have a look at tdenetwork/lanbrowsing/lisa/README and
 contact me if you have questions. -->
 
-<note
-><para
->Za pravilno delovanje <acronym
->SMB</acronym
-> protokola je potrebno imeti pravilno nameščeno <application
->sambo</application
->. Če imate NT domain controller, boste potrebovali vsaj <application
->samba</application
-> različico 2.0 ali novejšo. Če želite dostopati deljenih diskov &Windows; 2000, boste potrebovali <application
->sambo</application
-> različice 2.0.7 ali novejšo. Starejše različice bi tudi lahko delovale, vendar niso bile testirane.</para
-></note>
+<note><para>Za pravilno delovanje <acronym>SMB</acronym> protokola je potrebno imeti pravilno nameščeno <application>sambo</application>. Če imate NT domain controller, boste potrebovali vsaj <application>samba</application> različico 2.0 ali novejšo. Če želite dostopati deljenih diskov &Windows; 2000, boste potrebovali <application>sambo</application> različice 2.0.7 ali novejšo. Starejše različice bi tudi lahko delovale, vendar niso bile testirane.</para></note>
 
 <!-- TODO: link to some place which explains USING SMB, i.e. konqueror
 or file dialog manual -->
@@ -112,57 +50,20 @@ or file dialog manual -->
 </sect2>
 
 <sect2 id="windows-shares-use">
-<title
->Uporaba</title>
-
-<para
->Čeprav je na voljo veliko nevarnih <acronym
->SMB</acronym
-> omrežij, ki omogočajo dostop vsakomur, bi se v principu morali identificirati za dostop do servisov <acronym
->SMB</acronym
-> strežnika. Kot privzeto bo &kde; uporabil podatke vnešene v poljih <guilabel
->Privzeto uporabniško ime</guilabel
-> in <guilabel
->Privzeto geslo</guilabel
-> za identifikacijo na <acronym
->SMB</acronym
-> gostiteljih. Če pustite polje <guilabel
->Privzeto uporabniško ime</guilabel
-> prazno bo &kde; poskušal dostopati do <acronym
->SMB</acronym
-> gostiteljev brez uporabniškega imena. Če pa pustite prazno privzeto geslo, bo poskušal brez gesla. Če &kde; ne uspe dostopati do gostitelja z uporabo teh nastavitev, boste vprašani za uporabniško ime in geslo.</para>
-
-<important
-><para
->Ker hoče narediti stvari bolj udobne, &kde; shrani vaše <acronym
->SMB</acronym
-> geslo, kar je lahko tudi problem varnosti. Če uporabljate <acronym
->SMB</acronym
-> v okolju v katerem je potrebna varnost, nebi smeli shraniti vašega gesla tukaj, ampak ga vsakič ponovno vnesti, ko boste morali dostopati do <acronym
->SMB</acronym
-> gostitelja.</para
-></important>
-
-<para
->V polju <guilabel
->Delovna skupina</guilabel
-> lahko vnesete ime vaše delovne skupine. Če ga ne veste vprašajte vašega sistemskega administratorja ali pa poglejte v druge že nastavljene mašine v vašem omrežju. Kljub vsemu v večini primerov ni potrebno priskrbeti imena delovne skupine, zato lahko pustite to polje tudi prazno.</para>
-
-<para
->Če je možnost <guilabel
->Prikaži skrite deljene diske</guilabel
-> obkljukana, bodo deljeni diski, ki se končajo z <quote
->$</quote
-> prikazani.</para>
+<title>Uporaba</title>
+
+<para>Čeprav je na voljo veliko nevarnih <acronym>SMB</acronym> omrežij, ki omogočajo dostop vsakomur, bi se v principu morali identificirati za dostop do servisov <acronym>SMB</acronym> strežnika. Kot privzeto bo &kde; uporabil podatke vnešene v poljih <guilabel>Privzeto uporabniško ime</guilabel> in <guilabel>Privzeto geslo</guilabel> za identifikacijo na <acronym>SMB</acronym> gostiteljih. Če pustite polje <guilabel>Privzeto uporabniško ime</guilabel> prazno bo &kde; poskušal dostopati do <acronym>SMB</acronym> gostiteljev brez uporabniškega imena. Če pa pustite prazno privzeto geslo, bo poskušal brez gesla. Če &kde; ne uspe dostopati do gostitelja z uporabo teh nastavitev, boste vprašani za uporabniško ime in geslo.</para>
+
+<important><para>Ker hoče narediti stvari bolj udobne, &kde; shrani vaše <acronym>SMB</acronym> geslo, kar je lahko tudi problem varnosti. Če uporabljate <acronym>SMB</acronym> v okolju v katerem je potrebna varnost, nebi smeli shraniti vašega gesla tukaj, ampak ga vsakič ponovno vnesti, ko boste morali dostopati do <acronym>SMB</acronym> gostitelja.</para></important>
+
+<para>V polju <guilabel>Delovna skupina</guilabel> lahko vnesete ime vaše delovne skupine. Če ga ne veste vprašajte vašega sistemskega administratorja ali pa poglejte v druge že nastavljene mašine v vašem omrežju. Kljub vsemu v večini primerov ni potrebno priskrbeti imena delovne skupine, zato lahko pustite to polje tudi prazno.</para>
+
+<para>Če je možnost <guilabel>Prikaži skrite deljene diske</guilabel> obkljukana, bodo deljeni diski, ki se končajo z <quote>$</quote> prikazani.</para>
 </sect2>
 
 <sect2 id="windows-shares-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-<para
->Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email
->jost@schenck.de</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+<para>Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para>
 
 
 </sect2>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook
index eda2a4a7933..cd698650014 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook
@@ -2,146 +2,42 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Lauri</firstname
-> <surname
->Watts</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author>
 
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->Črkovanje</keyword>
-<keyword
->slovar</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>Črkovanje</keyword>
+<keyword>slovar</keyword>
 </keywordset>
 
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="spell-checking">
 
-<title
->Preverjanje črkovanja</title>
+<title>Preverjanje črkovanja</title>
 
-<para
->Prikrojitvene možnosti dosegljive tu, se vse uporabljajo v &kde;jevih programih, ki uporabljajo &tdespell;, ki je vmesnik za <command
->ispell</command
-> ali <command
->aspell</command
->.</para>
+<para>Prikrojitvene možnosti dosegljive tu, se vse uporabljajo v &kde;jevih programih, ki uporabljajo &tdespell;, ki je vmesnik za <command>ispell</command> ali <command>aspell</command>.</para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Kombinacij za ustvarjanje korena/pripone še ni v slovarju</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Obravnavaj skupaj pisane besede kot napake</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je izbrano to, potem bodo besed, ki se v slovarju pojavljajo ločeno obravnavane skupaj in smatrane za napake pri črkovanju. Primer bi bil, če sta tako <quote
->alarm</quote
-> in <quote
->clock</quote
-> v vašem imeniku, ča tam ni <quote
->alarmclock</quote
->, potem bo obravnavan kot napak pri črkovanju.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Slovar:</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Izberite izmed dosegljivih imenikov, kateri se naj uporabi za &tdespell;.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Kodni nabor:</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Izbrati bi morali tistega, ki ustreza naboru, ki ga uporabljate. V nekaterih primerih bodo slovarju podpirali več kot en kodni nabor. Slovar bo morda sprejel naglašene znake, ko je izbran <emphasis
->Latin1</emphasis
->, vendar pa sprejel kombinacije črki iz e-pošte(ko je na primer <userinput
->'a</userinput
-> za naglašen <emphasis
->a</emphasis
->), ko je izbran <emphasis
->7-Bit-ASCII</emphasis
->. Za več informacij prosim poglejte v distribucijo vašega slovarja.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Odjemnik:</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Izbirate lahko kateri izmed nameščenih odjemalskih programov se naj uporabi. <command
->ispell</command
->  </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Kombinacij za ustvarjanje korena/pripone še ni v slovarju</guilabel></term> <listitem> <para> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Obravnavaj skupaj pisane besede kot napake</guilabel></term> <listitem><para>Če je izbrano to, potem bodo besed, ki se v slovarju pojavljajo ločeno obravnavane skupaj in smatrane za napake pri črkovanju. Primer bi bil, če sta tako <quote>alarm</quote> in <quote>clock</quote> v vašem imeniku, ča tam ni <quote>alarmclock</quote>, potem bo obravnavan kot napak pri črkovanju.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Slovar:</guilabel></term> <listitem> <para>Izberite izmed dosegljivih imenikov, kateri se naj uporabi za &tdespell;.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Kodni nabor:</guilabel></term> <listitem> <para>Izbrati bi morali tistega, ki ustreza naboru, ki ga uporabljate. V nekaterih primerih bodo slovarju podpirali več kot en kodni nabor. Slovar bo morda sprejel naglašene znake, ko je izbran <emphasis>Latin1</emphasis>, vendar pa sprejel kombinacije črki iz e-pošte(ko je na primer <userinput>'a</userinput> za naglašen <emphasis>a</emphasis>), ko je izbran <emphasis>7-Bit-ASCII</emphasis>. Za več informacij prosim poglejte v distribucijo vašega slovarja.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odjemnik:</guilabel></term> <listitem> <para>Izbirate lahko kateri izmed nameščenih odjemalskih programov se naj uporabi. <command>ispell</command>  </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 <sect2>
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-<para
->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email
->lauri@kde.org</email
->, osnovan je na &tdespell;-ovem priročniku, ki ga je napisal David Sweet.</para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email>, osnovan je na &tdespell;-ovem priročniku, ki ga je napisal David Sweet.</para>
 
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar<email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 </sect2>
 
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook
index dcd30ccfe01..4d909d1d2ca 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook
@@ -2,133 +2,74 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Rik</firstname
-> <surname
->Hemsley</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Rik</firstname> <surname>Hemsley</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->twin</keyword>
-<keyword
->window</keyword>
-<keyword
->border</keyword>
-<keyword
->theme</keyword>
-<keyword
->style</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>twin</keyword>
+<keyword>window</keyword>
+<keyword>border</keyword>
+<keyword>theme</keyword>
+<keyword>style</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 <sect1 id="window-deco">
-<title
->Okraševanje oken</title>
+<title>Okraševanje oken</title>
 
 <sect2>
-<title
->Splošno</title>
+<title>Splošno</title>
 
-<para
->Ta modul vam omogoča izbiro sloga za meje oken.</para>
+<para>Ta modul vam omogoča izbiro sloga za meje oken.</para>
 
-<para
->Vsak slog ima drugačen izgled, pa tudi drugačen <quote
->občutek</quote
->. Nekateri imajo (včasih nevidno) 'raztegljive' meje okoli in okolirobov, kar olajša spreminjanje velikosti, a oteži premikanje okna. Nekateri nimajo mej na določenih robovih. Eden (<quote
->BII</quote
->) ima naslovno letev, ki sedinamično prilagodi tako po velikosti, kot po položaju.</para>
+<para>Vsak slog ima drugačen izgled, pa tudi drugačen <quote>občutek</quote>. Nekateri imajo (včasih nevidno) 'raztegljive' meje okoli in okolirobov, kar olajša spreminjanje velikosti, a oteži premikanje okna. Nekateri nimajo mej na določenih robovih. Eden (<quote>BII</quote>) ima naslovno letev, ki sedinamično prilagodi tako po velikosti, kot po položaju.</para>
 
-<para
->Spodbujamo vas k eksperimentiranju z različnimi slogi, dokler ne najdete takšnega, ki najbolje ustreza vašemu vzorcu dela.</para>
+<para>Spodbujamo vas k eksperimentiranju z različnimi slogi, dokler ne najdete takšnega, ki najbolje ustreza vašemu vzorcu dela.</para>
 
-<para
->Poleg izbiranja samih okenskih okraskov lahko tu izberete nadaljne možnosti: ča naj bo na voljo namig o orodju, če se z miško postojite nad okenskim gumbom in ali naj okensku okraski poskušajo uporabiti prirejen vrstni red gumbov.</para>
+<para>Poleg izbiranja samih okenskih okraskov lahko tu izberete nadaljne možnosti: ča naj bo na voljo namig o orodju, če se z miško postojite nad okenskim gumbom in ali naj okensku okraski poskušajo uporabiti prirejen vrstni red gumbov.</para>
 
-<tip
-> <para
->Namigi o orodjih so lahko zelo uporabni, če imate nabor prirejenih gumbov in ste spremenili okraske na slog, ki ga niste vajeni.</para
-> </tip>
+<tip> <para>Namigi o orodjih so lahko zelo uporabni, če imate nabor prirejenih gumbov in ste spremenili okraske na slog, ki ga niste vajeni.</para> </tip>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
->Gumbi</title>
+<title>Gumbi</title>
 
-<para
->Ta list vsebuje navodila - le vlecite gumbe, dokler niste zadovoljni z vrstnim redom gumbov.</para>
+<para>Ta list vsebuje navodila - le vlecite gumbe, dokler niste zadovoljni z vrstnim redom gumbov.</para>
 
-<note
-> <para
->Vsa okenska okrasja se ne morejo prilagoditi vašemu prirejenemu vrstnemu redu gumbov. Tista, ki to ne morejo, so v fazi pretvarjanja, vendar pa za to izdajo še niso bila spremenjena.</para
-> </note>
+<note> <para>Vsa okenska okrasja se ne morejo prilagoditi vašemu prirejenemu vrstnemu redu gumbov. Tista, ki to ne morejo, so v fazi pretvarjanja, vendar pa za to izdajo še niso bila spremenjena.</para> </note>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
->Prikroji</title>
+<title>Prikroji</title>
 
-<para
->Če je na voljo kaj nastavitev za temo, ki ste jo izbrali na prvi strani, se bodo pojavile tu.</para>
+<para>Če je na voljo kaj nastavitev za temo, ki ste jo izbrali na prvi strani, se bodo pojavile tu.</para>
 
-<para
->Posebej velja, da lahko, če izberete temo IceWM, izberete katera izmed mnogih tem IceWM se naj uporabi. Tema IceWM ima na listu navodila, kam naj prepišete datoteke tem in ko ste to enkrat opravili, lahko preprosto izberete, katero temo želite uporabiti.</para>
+<para>Posebej velja, da lahko, če izberete temo IceWM, izberete katera izmed mnogih tem IceWM se naj uporabi. Tema IceWM ima na listu navodila, kam naj prepišete datoteke tem in ko ste to enkrat opravili, lahko preprosto izberete, katero temo želite uporabiti.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="twintheme-author">
-<title
->Avtor razdelka</title>
-
-<para
->Ta razdelek je spisal Rik Hemsley <email
->rik@kde.org</email
-> </para>
-
-<para
->Osvežila Lauri Watts <email
->lauri@kde.org</email
-></para>
-
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar<email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<title>Avtor razdelka</title>
+
+<para>Ta razdelek je spisal Rik Hemsley <email>rik@kde.org</email> </para>
+
+<para>Osvežila Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para>
+
+<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook
index 640f0e99857..375d8d29e5f 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook
@@ -2,694 +2,165 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Jost</firstname
-> <surname
->Schenck</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->dejanja</keyword>
-<keyword
->postavitev oken</keyword>
-<keyword
->velikost oken</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>dejanja</keyword>
+<keyword>postavitev oken</keyword>
+<keyword>velikost oken</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 <sect1 id="window-behavior">
-<title
->Obnašanje okna</title>
-
-<para
-> V gornjem delu tega nadzornega modula lahko vidite tri pulte: <guilabel
->Fokus</guilabel
->, <guilabel
->Dejanja</guilabel
-> in <guilabel
->Napredno</guilabel
->. V pultu <guilabel
->Fokus</guilabel
-> lahko nastavite kako okna dobijo ali izgubijo fokus, &npr; postanejo aktivna ali neaktivna. Z uporabo <guilabel
->Dejanja</guilabel
-> lahko nastavite kako okna reagirajo na klike z miško. Možnosti <guilabel
->Napredno</guilabel
-> zajemajo postavitev oken, premikanje ali spreminjanje velikosti. </para>
-
-<note
-> <para
-> Vedite, da vse nastavitve v tem modulu ne bodo učinkovale, če ne boste uporabljali &kde;-jevega nativnega upravljalnika oken, &twin;. Če uporabljate drugega okenskega upravljalnika, prosim preverite njegovo dokumantacijo kako prilagoditi obnašanje oken. </para
-> </note>
+<title>Obnašanje okna</title>
+
+<para> V gornjem delu tega nadzornega modula lahko vidite tri pulte: <guilabel>Fokus</guilabel>, <guilabel>Dejanja</guilabel> in <guilabel>Napredno</guilabel>. V pultu <guilabel>Fokus</guilabel> lahko nastavite kako okna dobijo ali izgubijo fokus, &npr; postanejo aktivna ali neaktivna. Z uporabo <guilabel>Dejanja</guilabel> lahko nastavite kako okna reagirajo na klike z miško. Možnosti <guilabel>Napredno</guilabel> zajemajo postavitev oken, premikanje ali spreminjanje velikosti. </para>
+
+<note> <para> Vedite, da vse nastavitve v tem modulu ne bodo učinkovale, če ne boste uporabljali &kde;-jevega nativnega upravljalnika oken, &twin;. Če uporabljate drugega okenskega upravljalnika, prosim preverite njegovo dokumantacijo kako prilagoditi obnašanje oken. </para> </note>
 
 <sect2 id="action-focus">
-<title
->Fokus</title>
+<title>Fokus</title>
 
-<para
-> <quote
->Fokus</quote
-> namizja se nanaša na okno v katerem se uporabnik trenutno nahaja. Okno s fokusom se pogosto nanaša kot na <quote
->aktivno okno</quote
->. </para>
+<para> <quote>Fokus</quote> namizja se nanaša na okno v katerem se uporabnik trenutno nahaja. Okno s fokusom se pogosto nanaša kot na <quote>aktivno okno</quote>. </para>
 
 <sect3 id="action-focus-focuspolicy">
-<title
->Taktika fokusiranja</title>
-
-<para
-> Obstajajo štiri metode, ki naj jih &kde; uporablja za določitev trenutnega fokusa: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Klikni za fokus</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> S to možnostjo preprosto kliknete na okno, da je naredite aktivno. </para
-> <para
-> Vse druge možnosti v tem razdelku nimajo učinka, ko je izbrana ta možnost. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Fokus sledi miši</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Da spremenite fokus okna, preprosto postavite miškin kazalec nad okno. Če se miškin kazalec premakne na predel namizja, ki je brez okna, zadnje okno obdrži fokus. </para
-> <para
-> V drugih okenskih upravljalnikih je to včasih poznano pod imenom <quote
->Sloppy focus follows mouse</quote
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Fokus pod miško</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Okno pod miško ima fokus. Če je kljub vsemu miškin kazalec na predelu namizja, ki je brez okna, ne bo aktivno nobeno okno. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Fokus striktno pod miško</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Podobno kot <guilabel
->Fokus pod miško</guilabel
->, vendar še bolj striktno kot je interpretirano. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
-> Ko ste enkrat določili taktiko fokusiranja, sta na voljo še dve opciji, ki ju lahko določite. </para>
-
-<para
-> S postavitvijo kljukice pred <guilabel
->Samodejno odkrij</guilabel
->, lahko &kde; odkrije okno v ospredje, če je miška nad tem oknom za določen čas zakasnitve. To je zelo uporabno z možnostjo <guilabel
->Fokus sledi miši</guilabel
->. Zakasnitev lahko določite z uporabo kombinacije drsnika/vrtilnega polja. </para>
-
-<tip
-> <para
-> Nastavitev prekratke zakasnitve, bo povzročilo bliskovito spreminjanje oken, kar je lahko moteče. Večina ljudi ima rada zakasnitev od 100-300 ms. To je obvladljivo, ker vam bo omogočilo drsenje preko robov oken na poti vaše destinacije, brez da bi odkrilo okna v ospredje. </para
-> </tip>
-
-<para
-> Če ne uporabljate <guilabel
->Samodejno odkrij</guilabel
->, prepričajte se, da ima možnost <guilabel
->Klik odkrije</guilabel
-> kljukico. Prav nič ne boste zadovoljni z možnostima <guilabel
->Samodejno odkrij</guilabel
-> in <guilabel
->Klik odkrije</guilabel
-> če bosta onemogočeni. </para>
+<title>Taktika fokusiranja</title>
+
+<para> Obstajajo štiri metode, ki naj jih &kde; uporablja za določitev trenutnega fokusa: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Klikni za fokus</guilabel></term> <listitem> <para> S to možnostjo preprosto kliknete na okno, da je naredite aktivno. </para> <para> Vse druge možnosti v tem razdelku nimajo učinka, ko je izbrana ta možnost. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Fokus sledi miši</guilabel></term> <listitem> <para> Da spremenite fokus okna, preprosto postavite miškin kazalec nad okno. Če se miškin kazalec premakne na predel namizja, ki je brez okna, zadnje okno obdrži fokus. </para> <para> V drugih okenskih upravljalnikih je to včasih poznano pod imenom <quote>Sloppy focus follows mouse</quote>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Fokus pod miško</guilabel></term> <listitem> <para> Okno pod miško ima fokus. Če je kljub vsemu miškin kazalec na predelu namizja, ki je brez okna, ne bo aktivno nobeno okno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Fokus striktno pod miško</guilabel></term> <listitem> <para>Podobno kot <guilabel>Fokus pod miško</guilabel>, vendar še bolj striktno kot je interpretirano. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para> Ko ste enkrat določili taktiko fokusiranja, sta na voljo še dve opciji, ki ju lahko določite. </para>
+
+<para> S postavitvijo kljukice pred <guilabel>Samodejno odkrij</guilabel>, lahko &kde; odkrije okno v ospredje, če je miška nad tem oknom za določen čas zakasnitve. To je zelo uporabno z možnostjo <guilabel>Fokus sledi miši</guilabel>. Zakasnitev lahko določite z uporabo kombinacije drsnika/vrtilnega polja. </para>
+
+<tip> <para> Nastavitev prekratke zakasnitve, bo povzročilo bliskovito spreminjanje oken, kar je lahko moteče. Večina ljudi ima rada zakasnitev od 100-300 ms. To je obvladljivo, ker vam bo omogočilo drsenje preko robov oken na poti vaše destinacije, brez da bi odkrilo okna v ospredje. </para> </tip>
+
+<para> Če ne uporabljate <guilabel>Samodejno odkrij</guilabel>, prepričajte se, da ima možnost <guilabel>Klik odkrije</guilabel> kljukico. Prav nič ne boste zadovoljni z možnostima <guilabel>Samodejno odkrij</guilabel> in <guilabel>Klik odkrije</guilabel> če bosta onemogočeni. </para>
 
 </sect3>
 
 
 <sect3 id="action-focus-keyboard">
-<title
-><guilabel
->Tipkovnica</guilabel
-></title>
-
-<para
-> V okvirju <guilabel
->Tipkovnica</guilabel
-> lahko nastavite način menjavanja med aplikacijami ali namizji z uporabo <keycombo action="simul"
-> &Alt;<keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
-> ali <keycombo action="simul"
-> &Ctrl;<keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
->. </para>
-
-<para
-> Menjavanje med alpikacijami z uporabo <keycombo action="simul"
->&Alt; <keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
->, &npr; držimo pritisnjeno tipko &Alt; medtem, ko pritiskamo tipko <keycap
->Tab</keycap
->, lahko učinkuje v načinu &kde; ali načinu <acronym
->CDE</acronym
->: v &kde; načinu boste videli okno na sredini zaslona, ki bo prikazovalo trenutno izbrano aplikacijo medtem, ko še vedno držite pritisnjeno tipko &Alt;. V načinu <acronym
->CDE</acronym
-> ne dobite nobene vidne povratne informacije. </para>
-
-<para
-> Na koncu je tu še možnost, kjer lahko izberete <guilabel
->Traverse windows on all desktops</guilabel
->. Če je omogočena, bo praklapljanje oken z <keycombo action="simul"
-> &Alt;<keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
-> prikazalo vsa okna, na vseh namizjih in vas popeljalo na ustrezno namizje, na katerem se nahaja okno. Če je onemogočena, se da z <keycombo action="simul"
-> &Alt;<keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
-> izbrati le okna na trenutnem namizju, med namizji pa morate preklapljati sami z <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
->. </para>
+<title><guilabel>Tipkovnica</guilabel></title>
+
+<para> V okvirju <guilabel>Tipkovnica</guilabel> lahko nastavite način menjavanja med aplikacijami ali namizji z uporabo <keycombo action="simul"> &Alt;<keycap>Tab</keycap></keycombo> ali <keycombo action="simul"> &Ctrl;<keycap>Tab</keycap></keycombo>. </para>
+
+<para> Menjavanje med alpikacijami z uporabo <keycombo action="simul">&Alt; <keycap>Tab</keycap></keycombo>, &npr; držimo pritisnjeno tipko &Alt; medtem, ko pritiskamo tipko <keycap>Tab</keycap>, lahko učinkuje v načinu &kde; ali načinu <acronym>CDE</acronym>: v &kde; načinu boste videli okno na sredini zaslona, ki bo prikazovalo trenutno izbrano aplikacijo medtem, ko še vedno držite pritisnjeno tipko &Alt;. V načinu <acronym>CDE</acronym> ne dobite nobene vidne povratne informacije. </para>
+
+<para> Na koncu je tu še možnost, kjer lahko izberete <guilabel>Traverse windows on all desktops</guilabel>. Če je omogočena, bo praklapljanje oken z <keycombo action="simul"> &Alt;<keycap>Tab</keycap></keycombo> prikazalo vsa okna, na vseh namizjih in vas popeljalo na ustrezno namizje, na katerem se nahaja okno. Če je onemogočena, se da z <keycombo action="simul"> &Alt;<keycap>Tab</keycap></keycombo> izbrati le okna na trenutnem namizju, med namizji pa morate preklapljati sami z <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Tab</keycap></keycombo>. </para>
 
 </sect3>
 </sect2>
 
 <sect2 id="action-actions">
-<title
->Dejanja</title>
+<title>Dejanja</title>
 
-<para
-> V tem pultu lahko nastavite kaj se zgodi oknom, ko kliknem z miško na njih. Ta pult je razdeljen v 4 razdelke. </para>
+<para> V tem pultu lahko nastavite kaj se zgodi oknom, ko kliknem z miško na njih. Ta pult je razdeljen v 4 razdelke. </para>
 
 <sect3 id="action-actions-sec1">
-<title
-><guilabel
->Dvojni klik naslovne letve</guilabel
-></title>
-
-<para
-> Ta razdelek ima samo eno spustno polje. Lahko izbirate med <guilabel
->Senči</guilabel
-> ali <guilabel
->Povečaj</guilabel
->. </para>
-
-<para
-> Izbira <guilabel
->Povečaj</guilabel
-> povzroči &kde;, da poveča okno kadarkoli dvokliknete na naslovno letev. Po drugi strani pa <guilabel
->Senči</guilabel
-> povzroči, da se okno reducira samo na naslovno letev. Ponovni dvoklik na naslovno letev, obnovi okno na normalno velikost. </para>
-
-<tip
-> <para
-> Okna se lahko samodejno odsenčijo, kadar nad njihovo naslovno vrstico postavite kurzor. Prej morate v zavihku <guilabel
->Advanced</guilabel
-> le označiti <guilabel
->Enable Hover</guilabel
->. To je zelo dober način pridobivanja prostora na namizju, kadar izrezujete in prilepljate v mnoga okna. </para
-> </tip>
+<title><guilabel>Dvojni klik naslovne letve</guilabel></title>
+
+<para> Ta razdelek ima samo eno spustno polje. Lahko izbirate med <guilabel>Senči</guilabel> ali <guilabel>Povečaj</guilabel>. </para>
+
+<para> Izbira <guilabel>Povečaj</guilabel> povzroči &kde;, da poveča okno kadarkoli dvokliknete na naslovno letev. Po drugi strani pa <guilabel>Senči</guilabel> povzroči, da se okno reducira samo na naslovno letev. Ponovni dvoklik na naslovno letev, obnovi okno na normalno velikost. </para>
+
+<tip> <para> Okna se lahko samodejno odsenčijo, kadar nad njihovo naslovno vrstico postavite kurzor. Prej morate v zavihku <guilabel>Advanced</guilabel> le označiti <guilabel>Enable Hover</guilabel>. To je zelo dober način pridobivanja prostora na namizju, kadar izrezujete in prilepljate v mnoga okna. </para> </tip>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="action-actions-sec2">
-<title
-><guilabel
->Naslovna letev in okvir</guilabel
-></title>
-
-<para
-> Ta razdelek vam omogoča, da določite kaj se zgodi ko enkrat kliknete na naslovno letev ali okvir okna. Vedite, da lahko imate različna dejanja asocirana za isti klik, odvisno ali je okno aktivno ali ne. </para>
-
-<para
-> Za vsako kombinacijo miškinih gumbov, modifikatorjev, Aktivno in Neaktivno, lahko izberete najbolj primerno izbiro. Dejanja so lahko naslednja: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Aktiviraj</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Naredi okno aktivno. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Zakrij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Nič</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Menu operacij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Odprlo bo majhen podmenu, kjer boste lahko izbrali ukaze v zvezi z oknom (&npr; Razpnimo, Pomanjšajmo, Zapri, itd.). </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Odkrij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote
->pod</quote
-> to okno. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Odkrij oziroma zakrij</term
-> <listitem
-> <para
-> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title><guilabel>Naslovna letev in okvir</guilabel></title>
+
+<para> Ta razdelek vam omogoča, da določite kaj se zgodi ko enkrat kliknete na naslovno letev ali okvir okna. Vedite, da lahko imate različna dejanja asocirana za isti klik, odvisno ali je okno aktivno ali ne. </para>
+
+<para> Za vsako kombinacijo miškinih gumbov, modifikatorjev, Aktivno in Neaktivno, lahko izberete najbolj primerno izbiro. Dejanja so lahko naslednja: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj</guilabel></term> <listitem> <para> Naredi okno aktivno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Zakrij</guilabel></term> <listitem> <para> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Nič</guilabel></term> <listitem> <para> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Menu operacij</guilabel></term> <listitem> <para> Odprlo bo majhen podmenu, kjer boste lahko izbrali ukaze v zvezi z oknom (&npr; Razpnimo, Pomanjšajmo, Zapri, itd.). </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odkrij</guilabel></term> <listitem> <para> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote>pod</quote> to okno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Odkrij oziroma zakrij</term> <listitem> <para> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </sect3>
 
 <sect3 id="action-actions-sec3">
-<title
-><guilabel
->Neaktivno notranje okno</guilabel
-></title>
-
-<para
-> Ta predel modula vam omogoča, da nastavite kaj se zgodi, ko kliknete na neaktivno okno s katerimkoli miškinim gumbom. </para>
-
-<para
-> Izbire so naslednje: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Aktiviraj, odkrij in predaj klik</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> To naredi kliknjeno okno aktivno, je odkrije na vrh zaslona in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Aktiviraj in predaj klik</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> To naredi kliknjeno okno aktivno in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Aktiviraj</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> To naredi kliknejeno okno aktivno. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Aktiviraj in odkrij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> To naredi kliknjeno okno aktivno in je odkrije na vrh zaslona. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title><guilabel>Neaktivno notranje okno</guilabel></title>
+
+<para> Ta predel modula vam omogoča, da nastavite kaj se zgodi, ko kliknete na neaktivno okno s katerimkoli miškinim gumbom. </para>
+
+<para> Izbire so naslednje: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj, odkrij in predaj klik</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknjeno okno aktivno, je odkrije na vrh zaslona in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj in predaj klik</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknjeno okno aktivno in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknejeno okno aktivno. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj in odkrij</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknjeno okno aktivno in je odkrije na vrh zaslona. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="action-actions-sec4">
-<title
-><guilabel
->Notranje okno, naslovna vrstica in okvir</guilabel
-></title>
-
-<para
-> Ta spodnji razdelek vam omogoča, da nastavite dodatna dejanja, ko je pritisnjena tipka &Alt; in se naredi miškin klik na oknu. </para>
-
-<para
-> Ponovno lahko izberete različna dejanja za <mousebutton
->Levi</mousebutton
->, <mousebutton
->Srednji</mousebutton
-> in <mousebutton
->Desni</mousebutton
-> klik. </para>
-
-<para
->Vaše izbire so:</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Zakrij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Premakni</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Omogoča vam, da premikate izbrano okno okrog po namizju. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Nič</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Odkrij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote
->pod</quote
-> to okno. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Preoblikuj</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Omogoča vam spreminjanje velikosti izbranega okna. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Odkrij oziroma zakrij</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title><guilabel>Notranje okno, naslovna vrstica in okvir</guilabel></title>
+
+<para> Ta spodnji razdelek vam omogoča, da nastavite dodatna dejanja, ko je pritisnjena tipka &Alt; in se naredi miškin klik na oknu. </para>
+
+<para> Ponovno lahko izberete različna dejanja za <mousebutton>Levi</mousebutton>, <mousebutton>Srednji</mousebutton> in <mousebutton>Desni</mousebutton> klik. </para>
+
+<para>Vaše izbire so:</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Zakrij</guilabel></term> <listitem> <para> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Premakni</guilabel></term> <listitem> <para> Omogoča vam, da premikate izbrano okno okrog po namizju. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Nič</guilabel></term> <listitem> <para> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odkrij</guilabel></term> <listitem> <para> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote>pod</quote> to okno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Preoblikuj</guilabel></term> <listitem> <para> Omogoča vam spreminjanje velikosti izbranega okna. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odkrij oziroma zakrij</guilabel></term> <listitem> <para> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect3>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="action-moving">
-<title
-><guilabel
->Premikanje</guilabel
-></title>
+<title><guilabel>Premikanje</guilabel></title>
 
 <sect3>
-<title
-><guilabel
->Okna</guilabel
-></title>
-
-<para
->Tukajšnje izbire določajo, kakšna so videti okna na zaslonu medtem, ko jih premikate. Večina teh izbir zahteva svoj davek pri hitrosti sistema, zato jih izključite, če želite pospešiti svoje namizje. Če pa imate hiter računalnik, vam lahko malce polepšajo dan, zato jih pustite vključene.</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Prikaži vsebino v oknih med premikanjem</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->To izbiro vključite, če želite, da se med premikanjem vidi popolna vsebina okna, namesto da bi se videl le <quote
->obris</quote
-> okna. Rezultat na počasnih računalnikih brez grafičnih pospeševalnikov morda ne bo zadovoljiv.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Prikaži vsebino okna med spreminjanjem velikosti</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->To izbiro vključite, če želite, da se med spreminjanjem velikosti okna vidi njegova popolna vsebina, namesto da bi se videl le njegov <quote
->obris</quote
->. Rezultat tudi tu ne bo zadovoljiv na počasnih računalnikih.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Animiraj pomanjševanje in obnovo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Omogočite to izbiro, če želite animirati minimiziranje ali obnovo oken.</para
-> <para
->Z drsnikom lahko nastavite hitrost animacije.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Omogoči premikanje in spreminjanje velikosti razprtih oken</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če je vključena ta izbira, se aktivira rob razpetih oken, in vam omogoča, da jih premikate ali pomanjšujete kot lahko to počnete z običajnimi okni.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Postavitev oken</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Postavitev oken določa kje se bo pojavilo novo okno na namizju. Trenutno obstajajo tri možnosti: <guilabel
->Pametna</guilabel
-> bo poskušala zmanjšati prekrivanje oken na minimum. <guilabel
->Kaskadna</guilabel
-> bo postavila okna v kaskado, <guilabel
->Naključna</guilabel
-> pa bo uporabila naključni položaj.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title><guilabel>Okna</guilabel></title>
+
+<para>Tukajšnje izbire določajo, kakšna so videti okna na zaslonu medtem, ko jih premikate. Večina teh izbir zahteva svoj davek pri hitrosti sistema, zato jih izključite, če želite pospešiti svoje namizje. Če pa imate hiter računalnik, vam lahko malce polepšajo dan, zato jih pustite vključene.</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaži vsebino v oknih med premikanjem</guilabel></term> <listitem> <para>To izbiro vključite, če želite, da se med premikanjem vidi popolna vsebina okna, namesto da bi se videl le <quote>obris</quote> okna. Rezultat na počasnih računalnikih brez grafičnih pospeševalnikov morda ne bo zadovoljiv.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaži vsebino okna med spreminjanjem velikosti</guilabel></term> <listitem> <para>To izbiro vključite, če želite, da se med spreminjanjem velikosti okna vidi njegova popolna vsebina, namesto da bi se videl le njegov <quote>obris</quote>. Rezultat tudi tu ne bo zadovoljiv na počasnih računalnikih.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Animiraj pomanjševanje in obnovo</guilabel></term> <listitem> <para>Omogočite to izbiro, če želite animirati minimiziranje ali obnovo oken.</para> <para>Z drsnikom lahko nastavite hitrost animacije.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Omogoči premikanje in spreminjanje velikosti razprtih oken</guilabel></term> <listitem> <para>Če je vključena ta izbira, se aktivira rob razpetih oken, in vam omogoča, da jih premikate ali pomanjšujete kot lahko to počnete z običajnimi okni.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Postavitev oken</guilabel></term> <listitem> <para>Postavitev oken določa kje se bo pojavilo novo okno na namizju. Trenutno obstajajo tri možnosti: <guilabel>Pametna</guilabel> bo poskušala zmanjšati prekrivanje oken na minimum. <guilabel>Kaskadna</guilabel> bo postavila okna v kaskado, <guilabel>Naključna</guilabel> pa bo uporabila naključni položaj.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect3>
 
 <sect3>
-<title
-><guilabel
->Območja oprijemanja</guilabel
-></title>
-
-<para
->Preostanek te strani vam omogoča prikrojiti <guilabel
->Območja prijemanja</guilabel
->. Ta so kot magnetno polje vzdolž namizja in vsakega okna, ki vam omogoča, da se okna oprijemajo eno drugega, ko jih premikate blizu drug drugega.</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Rob območja oprijemanja</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Tu lahko nastavite območje oprijemanja za robe zaslona. Če premaknete okno v nastavljeno območje, se bo oprijelo roba namizja.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Območje oprijemanja okna</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Tu lahko določite območje oprijemanja za okna. Podobno kot pri robovih zaslona se bo tudi tu okno, ki ga premikate blizu drugega okna, oprijelo roba drugega okna, kot da bi bil ta namagneten.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Oprimi se okna le če se prekrivajo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če je obkljukano, se okna ne bodo oprijemala že, če so blizu drug drugega, pač pa se morajo prekrivati za določeno vrednost ali manj.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title><guilabel>Območja oprijemanja</guilabel></title>
+
+<para>Preostanek te strani vam omogoča prikrojiti <guilabel>Območja prijemanja</guilabel>. Ta so kot magnetno polje vzdolž namizja in vsakega okna, ki vam omogoča, da se okna oprijemajo eno drugega, ko jih premikate blizu drug drugega.</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Rob območja oprijemanja</guilabel></term> <listitem> <para>Tu lahko nastavite območje oprijemanja za robe zaslona. Če premaknete okno v nastavljeno območje, se bo oprijelo roba namizja.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Območje oprijemanja okna</guilabel></term> <listitem> <para>Tu lahko določite območje oprijemanja za okna. Podobno kot pri robovih zaslona se bo tudi tu okno, ki ga premikate blizu drugega okna, oprijelo roba drugega okna, kot da bi bil ta namagneten.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Oprimi se okna le če se prekrivajo</guilabel></term> <listitem> <para>Če je obkljukano, se okna ne bodo oprijemala že, če so blizu drug drugega, pač pa se morajo prekrivati za določeno vrednost ali manj.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </sect3>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="action-advanced">
-<title
->Napredno</title>
-
-<para
-> V pultu <guilabel
->Napredno</guilabel
-> lahko naredite več naprednih natančnih nastavitev za obnašanje oken. </para>
-
-<variablelist
-> <title
->Senčenje</title
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Animiraj</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če je to omogočeno, potem bo senčenje ali zvijanje, dokler ni vidna le naslovna letev, animirano.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Shade hover</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Če je ta možnost omogočena, se bo zasenčeno okno samodejno odsenčilo, ko bo kazalec miške nekaj časa nad njegovo naslovno vrstico. Zakasnitev odsenčenja nastavite z drsnikom. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
->Končno lahko prikrojite <guilabel
->Dejavne robe namizja</guilabel
->. Če je to vključeno, boste lahko menjavali namizja tako, da povlečete miško do roba zaslona. To je uporabno, če želite vleči okna z enega namizja na drugo.</para>
-
-<para
->To izbiro lahko nastavite na <guilabel
->Izključeno</guilabel
->, kar je privzeto, na <guilabel
->Le ob premikanju oken</guilabel
->, ali na <guilabel
->Vedno vključeno</guilabel
->, s čimer boste lahko preklapljali na novo namizje tako, da boste le porinili miško do roba zaslona.</para>
+<title>Napredno</title>
+
+<para> V pultu <guilabel>Napredno</guilabel> lahko naredite več naprednih natančnih nastavitev za obnašanje oken. </para>
+
+<variablelist> <title>Senčenje</title> <varlistentry> <term><guilabel>Animiraj</guilabel></term> <listitem> <para>Če je to omogočeno, potem bo senčenje ali zvijanje, dokler ni vidna le naslovna letev, animirano.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Shade hover</guilabel></term> <listitem> <para> Če je ta možnost omogočena, se bo zasenčeno okno samodejno odsenčilo, ko bo kazalec miške nekaj časa nad njegovo naslovno vrstico. Zakasnitev odsenčenja nastavite z drsnikom. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para>Končno lahko prikrojite <guilabel>Dejavne robe namizja</guilabel>. Če je to vključeno, boste lahko menjavali namizja tako, da povlečete miško do roba zaslona. To je uporabno, če želite vleči okna z enega namizja na drugo.</para>
+
+<para>To izbiro lahko nastavite na <guilabel>Izključeno</guilabel>, kar je privzeto, na <guilabel>Le ob premikanju oken</guilabel>, ali na <guilabel>Vedno vključeno</guilabel>, s čimer boste lahko preklapljali na novo namizje tako, da boste le porinili miško do roba zaslona.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="action-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-
-<para
->Ta razdelek je napisal: </para>
-<para
->Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-<para
->Jost Schenck <email
->jost@schenck.de</email
-></para>
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-> in Roman Maurer <email
->roman.maurer@amis.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+
+<para>Ta razdelek je napisal: </para>
+<para>Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+<para>Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email> in Roman Maurer <email>roman.maurer@amis.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kfind/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kfind/index.docbook
index 6cde3cad714..a433fcaee41 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kfind/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kfind/index.docbook
@@ -4,276 +4,89 @@
   <!ENTITY kappname "&kfind;">
   <!ENTITY package "tdebase">
   <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE"
-> 
+  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE"> 
 ]>
 
 <book lang="&language;">
 
 <bookinfo>
-<title
->Priročnik za &kfind;</title>
+<title>Priročnik za &kfind;</title>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Dirk</firstname
-> <surname
->Doerflinger</surname
-> <affiliation
-> <address
-><email
->ddoerflinger@web.de</email
-></address
-> </affiliation
-> </author>
-
-<othercredit role="translator"
-><firstname
->Andrej</firstname
-> <surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-><contrib
->Prevod</contrib
-></othercredit>
+<author> <firstname>Dirk</firstname> <surname>Doerflinger</surname> <affiliation> <address><email>ddoerflinger@web.de</email></address> </affiliation> </author>
+
+<othercredit role="translator"><firstname>Andrej</firstname> <surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation><contrib>Prevod</contrib></othercredit>
 
 </authorgroup>
 
 <copyright>
-<year
->2001</year>
-<holder
->Dirk Doerflinger</holder>
+<year>2001</year>
+<holder>Dirk Doerflinger</holder>
 </copyright>
 
-<legalnotice
->&FDLNotice;</legalnotice>
+<legalnotice>&FDLNotice;</legalnotice>
 
-<date
->2001-06-24</date>
-<releaseinfo
->1.10.00</releaseinfo>
+<date>2001-06-24</date>
+<releaseinfo>1.10.00</releaseinfo>
 
 <abstract>
-<para
-> &kfind; je &kde;-jev iskalnik datotek. </para>
+<para> &kfind; je &kde;-jev iskalnik datotek. </para>
 </abstract>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->tdeutils</keyword>
-<keyword
->kfind</keyword>
-<keyword
->poišči</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>tdeutils</keyword>
+<keyword>kfind</keyword>
+<keyword>poišči</keyword>
 </keywordset>
 </bookinfo>
 
 <chapter id="introduction">
-<title
->Uvod</title>
+<title>Uvod</title>
 
-<para
-> &kfind; je &kde;-jev iskalnik datotek. </para>
+<para> &kfind; je &kde;-jev iskalnik datotek. </para>
 
 <sect1 id="starting">
-<title
->Zagon &kfind;</title>
+<title>Zagon &kfind;</title>
 
-<para
-> Našli boste izbiro <guimenuitem
->Poišči datoteke</guimenuitem
->. To bo pognalo &kfind;, priročen program za iskanje datotek in celo izrazov znotraj njih. </para>
+<para> Našli boste izbiro <guimenuitem>Poišči datoteke</guimenuitem>. To bo pognalo &kfind;, priročen program za iskanje datotek in celo izrazov znotraj njih. </para>
 
 </sect1>
 </chapter>
 
 <chapter id="kfind">
-<title
->Iskanje datotek</title>
+<title>Iskanje datotek</title>
 
 <sect1 id="name-tab">
-<title
->List Ime in lokacija</title>
-
-<para
-> Ob zagonu &kfind; boste videli relativno preprosto okno. V polje <guilabel
->Ime:</guilabel
-> vtipkajte ime datoteke, ki jo iščete, izberite imenik v polju <quote
-><guilabel
->Poglej v:</guilabel
-></quote
-> ali pa kliknite gumb <guibutton
->Brskaj...</guibutton
-> in pritisnite <keycap
->Enter</keycap
-> oziroma kliknite <guibutton
->Poišči</guibutton
->. Če je polje <guilabel
->Vključi podimenike</guilabel
-> označeno, bodo preiskani tudi vsi podimeniki izbranega imenika. Rzultati bodo prikazani v polju, ki je pod izbirami. </para>
-
-<para
-> Uporabite lahko naslednje džokerje: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Zvezdica <quote
-><keycap
->*</keycap
-></quote
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Zvezdica predstavlja poljubno število manjkajočih znakov (tudi nič), kar &npr; pomeni, da bo iskanje <filename
->marc*</filename
-> vrnilo <filename
->marc</filename
->, <filename
->marc.png</filename
-> in <filename
-> marc_must_not_read_this.kwd</filename
->. <filename
->mar*.kwd</filename
-> pa bo morda našel <filename
->marketplace.kwd</filename
-> in <filename
->marc_must_not_read_this.kwd</filename
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Vprašaj <quote
-><keycap
->?</keycap
-></quote
-></term
-> <listitem
-> <para
-> V nasprotju z zvezdico predstavlja vprašaj natančno en znak, tako da bo <filename
->mar?</filename
-> našel <filename
->marc</filename
->, medtem ko <filename
->marc?</filename
-> ne bo našel ničesar, saj se naše datoteke imenujejo <filename
->marc</filename
-> in <filename
->marc.png</filename
->. Dodate lahko kolikor vprašaje želite, najdene bodo le datoteke, katerih ime ustreza številu znakov. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
-> Seveda pa lahko v iskalnem izrazu džokerje poljubno kombinirate. </para>
+<title>List Ime in lokacija</title>
+
+<para> Ob zagonu &kfind; boste videli relativno preprosto okno. V polje <guilabel>Ime:</guilabel> vtipkajte ime datoteke, ki jo iščete, izberite imenik v polju <quote><guilabel>Poglej v:</guilabel></quote> ali pa kliknite gumb <guibutton>Brskaj...</guibutton> in pritisnite <keycap>Enter</keycap> oziroma kliknite <guibutton>Poišči</guibutton>. Če je polje <guilabel>Vključi podimenike</guilabel> označeno, bodo preiskani tudi vsi podimeniki izbranega imenika. Rzultati bodo prikazani v polju, ki je pod izbirami. </para>
+
+<para> Uporabite lahko naslednje džokerje: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term>Zvezdica <quote><keycap>*</keycap></quote></term> <listitem> <para> Zvezdica predstavlja poljubno število manjkajočih znakov (tudi nič), kar &npr; pomeni, da bo iskanje <filename>marc*</filename> vrnilo <filename>marc</filename>, <filename>marc.png</filename> in <filename> marc_must_not_read_this.kwd</filename>. <filename>mar*.kwd</filename> pa bo morda našel <filename>marketplace.kwd</filename> in <filename>marc_must_not_read_this.kwd</filename>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Vprašaj <quote><keycap>?</keycap></quote></term> <listitem> <para> V nasprotju z zvezdico predstavlja vprašaj natančno en znak, tako da bo <filename>mar?</filename> našel <filename>marc</filename>, medtem ko <filename>marc?</filename> ne bo našel ničesar, saj se naše datoteke imenujejo <filename>marc</filename> in <filename>marc.png</filename>. Dodate lahko kolikor vprašaje želite, najdene bodo le datoteke, katerih ime ustreza številu znakov. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para> Seveda pa lahko v iskalnem izrazu džokerje poljubno kombinirate. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="kfind-date-range">
-<title
->List Obseg dneva</title>
+<title>List Obseg dneva</title>
 
-<para
-> V tem listu lahko poveste &kfind; časovno obdobje, v katerem so bile datoteke ustvarjene zadnjič urejane. </para>
+<para> V tem listu lahko poveste &kfind; časovno obdobje, v katerem so bile datoteke ustvarjene zadnjič urejane. </para>
 
-<para
-> Izbira <guilabel
->Vse datoteke</guilabel
-> bo povedala &kfind;, naj ga ne skrbi glede datumov. Če označite <guilabel
->Poišči vse datoteke, narejene ali spremenjene:</guilabel
-> lahko vnesete datuma, med katerima je bila datoteka spremenjena ali ustvarjena, ali pa določite obdobje prejšnjih mesecev in dni, v katerem naj leži datoteka. </para>
+<para> Izbira <guilabel>Vse datoteke</guilabel> bo povedala &kfind;, naj ga ne skrbi glede datumov. Če označite <guilabel>Poišči vse datoteke, narejene ali spremenjene:</guilabel> lahko vnesete datuma, med katerima je bila datoteka spremenjena ali ustvarjena, ali pa določite obdobje prejšnjih mesecev in dni, v katerem naj leži datoteka. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="kfind-advanced">
-<title
->List Napredno</title>
-
-<para
-> Tu lahko izboljšate vaše iskanje ali pa iščete datoteke, ki vsebujejo specifične besede ali fraze. </para>
-
-<para
-> Izbirate lahko med naslednjimi izboljšavami: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Tip</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Tukaj lahko določite zvrst datoteke, ki jo iščete. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Vsebovano besedilo</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Vnesite besedo ali izraz, ki ga nja vsebuje datoteka, ki jo iščete. Upoštevajte, da lahko iskanje, če to naredite v velikem imeniku ali pa označite <guilabel
->Vključi podimenike</guilabel
-> traja zelo dolgo. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Velikost:</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->Tu lahko določite, ali mora biti datoteka vsaj ali največ tako velika (v KB), kot ste vnesli v sledeče polje. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Loči velike in male črke</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Običajno se &kfind; ne ozira na velikost črk, tako da iskanje <filename
->marc.png</filename
-> vrne tako <filename
->marc.png</filename
-> kot tudi <filename
->Marc.png</filename
->. Če omogočite to možnost, bodo najdene le datoteke, z natako ujemejočo se velikostjo črk, v gornjem primeru le <filename
->marc.png</filename
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabi ujemanje v regularnih izrazih</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Če ste namestili orodje &kregexpeditor; iz paketa tdeutils, potem imate na voljo to dodatno možnost. Če bo omogočena, boste lahko iskali <firstterm
->regexp</firstterm
-> ali regularni izraz. Regexp je način določevanja pogojev za vaše iskanje in ti so lahko zelo zapleteni in tudi zelo zmogljivi. Če ne poznate regularnih izrazov lahko izberete <guilabel
->Uredi regularni izraz</guilabel
->, da odprete &kregexpeditor;. To orodje vam omogoča grafično načrtovanje množice pogojev in nato ustvari izraz za vas.</para
-> <para
->&kregexpeditor; je zelo uporabno orodje in se lahko uporablja iz mnogih programov &kde;, ne le &kfind;. Več podatkov o njem lahko najdete v njegovi lastni datoteki s pomočjo.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>List Napredno</title>
+
+<para> Tu lahko izboljšate vaše iskanje ali pa iščete datoteke, ki vsebujejo specifične besede ali fraze. </para>
+
+<para> Izbirate lahko med naslednjimi izboljšavami: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Tip</guilabel></term> <listitem> <para> Tukaj lahko določite zvrst datoteke, ki jo iščete. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Vsebovano besedilo</guilabel></term> <listitem> <para> Vnesite besedo ali izraz, ki ga nja vsebuje datoteka, ki jo iščete. Upoštevajte, da lahko iskanje, če to naredite v velikem imeniku ali pa označite <guilabel>Vključi podimenike</guilabel> traja zelo dolgo. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Velikost:</guilabel></term> <listitem> <para>Tu lahko določite, ali mora biti datoteka vsaj ali največ tako velika (v KB), kot ste vnesli v sledeče polje. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Loči velike in male črke</guilabel></term> <listitem> <para> Običajno se &kfind; ne ozira na velikost črk, tako da iskanje <filename>marc.png</filename> vrne tako <filename>marc.png</filename> kot tudi <filename>Marc.png</filename>. Če omogočite to možnost, bodo najdene le datoteke, z natako ujemejočo se velikostjo črk, v gornjem primeru le <filename>marc.png</filename>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi ujemanje v regularnih izrazih</guilabel></term> <listitem><para>Če ste namestili orodje &kregexpeditor; iz paketa tdeutils, potem imate na voljo to dodatno možnost. Če bo omogočena, boste lahko iskali <firstterm>regexp</firstterm> ali regularni izraz. Regexp je način določevanja pogojev za vaše iskanje in ti so lahko zelo zapleteni in tudi zelo zmogljivi. Če ne poznate regularnih izrazov lahko izberete <guilabel>Uredi regularni izraz</guilabel>, da odprete &kregexpeditor;. To orodje vam omogoča grafično načrtovanje množice pogojev in nato ustvari izraz za vas.</para> <para>&kregexpeditor; je zelo uporabno orodje in se lahko uporablja iz mnogih programov &kde;, ne le &kfind;. Več podatkov o njem lahko najdete v njegovi lastni datoteki s pomočjo.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect1>
 
@@ -281,86 +94,16 @@
 
 <chapter id="credits">
 
-<title
->Zahvale in licenca</title>
-
-<para
-> &kfind; </para>
-
-<para
-> Avtorske pravice (copyright): </para>
-
-<itemizedlist
-> <title
->Razvijalci</title
-> <listitem
-> <para
->Martin Hartig</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Stephan Kulow <email
->coolo@kde.org</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Mario Weilguni <email
->mweilguni@sime.com</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Alex Zepeda <email
->jazepeda@pacbell.net</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Miroslav Fl?r <email
->flidr@kky.zcu.cz</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Harri Porten <email
->porten@kde.org</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Dima Rogozin <email
->dima@mercury.co.il</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Carsten Pfeiffer <email
->pfeiffer@kde.org</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Hans Petter Bieker <email
->bieker@kde.org</email
-></para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Waldo Bastian <email
->bastian@kde.org</email
-></para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
-> Documentation copyright 2001 Dirk Doerflinger <email
->ddoerflinger@web.de</email
-> </para>
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar <email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<title>Zahvale in licenca</title>
+
+<para> &kfind; </para>
+
+<para> Avtorske pravice (copyright): </para>
+
+<itemizedlist> <title>Razvijalci</title> <listitem> <para>Martin Hartig</para> </listitem> <listitem> <para>Stephan Kulow <email>coolo@kde.org</email></para> </listitem> <listitem> <para>Mario Weilguni <email>mweilguni@sime.com</email></para> </listitem> <listitem> <para>Alex Zepeda <email>jazepeda@pacbell.net</email></para> </listitem> <listitem> <para>Miroslav Fl?r <email>flidr@kky.zcu.cz</email></para> </listitem> <listitem> <para>Harri Porten <email>porten@kde.org</email></para> </listitem> <listitem> <para>Dima Rogozin <email>dima@mercury.co.il</email></para> </listitem> <listitem> <para>Carsten Pfeiffer <email>pfeiffer@kde.org</email></para> </listitem> <listitem> <para>Hans Petter Bieker <email>bieker@kde.org</email></para> </listitem> <listitem> <para>Waldo Bastian <email>bastian@kde.org</email></para> </listitem> </itemizedlist>
+
+<para> Documentation copyright 2001 Dirk Doerflinger <email>ddoerflinger@web.de</email> </para>
+<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 
 &underFDL;               <!-- FDL: do not remove -->
 &underBSDLicense;        <!-- BSD License -->
@@ -368,29 +111,24 @@
 </chapter>
 
 <appendix id="installation">
-<title
->Namestitev</title>
+<title>Namestitev</title>
 
 <sect1 id="getting-kfind">
-<title
->Kako pridobiti &kfind;</title>
+<title>Kako pridobiti &kfind;</title>
 
 &install.intro.documentation;
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="requirements">
-<title
->Zahteve</title>
+<title>Zahteve</title>
 
-<para
-> Da lahko uspešno uporabljate &kfind;, rabite  &kde; 3.x. </para>
+<para> Da lahko uspešno uporabljate &kfind;, rabite  &kde; 3.x. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="compilation">
-<title
->Prevajanje in namestitev</title>
+<title>Prevajanje in namestitev</title>
 
 &install.compile.documentation;
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/contact.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/contact.docbook
index cfb383f0d52..cc7a774379f 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/contact.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/contact.docbook
@@ -1,192 +1,46 @@
 <chapter id="contact-the-kde-team">
 <chapterinfo>
-<date
->2002-01-18</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-01-18</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 </chapterinfo>
-<title
->Kontaktirajte &kde; skupino</title>
+<title>Kontaktirajte &kde; skupino</title>
 <anchor id="contact"/>
 
 <sect1 id="contact-mailinglists">
-<title
->Poštne liste</title>
-
-<para
-> &kde; ima več poštnih list. Poglejte spodaj za trenuten seznam. Starejše članke lahko najdete v <ulink url="http://lists.kde.org"
-> arhivu poštnih list</ulink
->.</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-request@kde.org</email
-> - &kde;</term
-> <listitem
-><para
->Za splošne razprave</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-announce-request@kde.org</email
-> - kde-announce</term
-> <listitem
-><para
->Najave novih &kde; programov</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-request@kde.org</email
-> - kde</term
-> <listitem
-><para
->Uporabniki si pomagajo med seboj</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-devel-request@kde.org</email
-> - kde-devel</term
-> <listitem
-><para
->Za razvijalce. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-licensing-request@kde.org</email
-> - kde-licensing</term
-> <listitem
-><para
->razprava o zadevah povezanih z licenco</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-look-request@kde.org</email
-> - kde-look</term
-> <listitem
-><para
->Razprava o izgledu ("look'n'feel issues")</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-artists-request@kde.org</email
-> - kde-artists</term
-> <listitem
-><para
->Ustvarjanje ikon in drugo umetniško delo</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-doc-english-request@kde.org</email
-> - kde-doc-english</term
-> <listitem
-><para
->Za ljudi, ki jih zanima pisanje dokumentacije za &kde;.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><email
->kde-i18n-doc-request@kde.org</email
-> - kde-18n-doc</term
-> <listitem
-><para
->Zadeve povezane z internacionalizacijo in documentacijo</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://i18n.kde.org/teams/"
->http://i18n.kde.org/teams/</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Če iščete lokalizirane informacije, ki lahko vsebujejo poštne liste in spletne strani preverite spletne strani posameznih skupin na gornjem &URL;.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
->Prijava: Kliknite na eno izmed gornjih povezav in vtipkajte <userinput
->subscribe <replaceable
->vaš-email-naslov</replaceable
-></userinput
-> v predmetu sporočila. Prosim vpišite vaš resničen email naslov namesto besed "<userinput
-><replaceable
->vaš-email-naslov</replaceable
-></userinput
->". Pustite telo sporočila prazno. Ne vključujte podpisov ali drugega besedila, ki bi lahko zmedlo naš strežnik ki obdeluje vaš zahtevek.</para>
-
-<para
->Odjava: Kliknite na eno izmed gornjih povezav in vtipkajte <userinput
->unsubscribe <replaceable
->vaš-email-naslov</replaceable
-></userinput
-> predmetu sporočila. Prosim zamenjajte "<userinput
-><replaceable
->vaš-email-naslov</replaceable
-></userinput
->" z email naslovom, ki ste ga uporabili za prijavo. Pustite telo sporočila prazno. Ne vključite podpisov ali drugega besedila, ki bi lahko zmedlo naš strežnik ki obdeluje vaš zahtevek.</para>
-
-<note
-><para
->Zgoraj našteti naslovi so namenjeni le <emphasis
->prijavljanju in odjavljanju</emphasis
->. Ko ste se enkrat prijavili na poštno listo, boste prejeli sporočilo, ki vam bo povedalo, kako pošiljati sporočila na poštne sezname in kako spremeniti njihove možnosti.</para
-> <para
->Prosim ne pošiljajte sporočil, ki so namenjena objavi na poštnem seznamu na gornje naslove.</para
-></note>
-
-<tip
-><para
->Prosim ne uporabljajte <acronym
->HTML</acronym
-> ko pošljete zahtevek, ker to povzroča težave našemu poštnemu strežniku pri obdelavi vaše zahteve. Če je prijavni naslov enak naslovu, s katerega pošiljate zahtevek lahko izpustite naslov v predmetu sporočila.</para
-></tip>
+<title>Poštne liste</title>
+
+<para> &kde; ima več poštnih list. Poglejte spodaj za trenuten seznam. Starejše članke lahko najdete v <ulink url="http://lists.kde.org"> arhivu poštnih list</ulink>.</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><email>kde-request@kde.org</email> - &kde;</term> <listitem><para>Za splošne razprave</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-announce-request@kde.org</email> - kde-announce</term> <listitem><para>Najave novih &kde; programov</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-request@kde.org</email> - kde</term> <listitem><para>Uporabniki si pomagajo med seboj</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-devel-request@kde.org</email> - kde-devel</term> <listitem><para>Za razvijalce. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-licensing-request@kde.org</email> - kde-licensing</term> <listitem><para>razprava o zadevah povezanih z licenco</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-look-request@kde.org</email> - kde-look</term> <listitem><para>Razprava o izgledu ("look'n'feel issues")</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-artists-request@kde.org</email> - kde-artists</term> <listitem><para>Ustvarjanje ikon in drugo umetniško delo</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-doc-english-request@kde.org</email> - kde-doc-english</term> <listitem><para>Za ljudi, ki jih zanima pisanje dokumentacije za &kde;.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><email>kde-i18n-doc-request@kde.org</email> - kde-18n-doc</term> <listitem><para>Zadeve povezane z internacionalizacijo in documentacijo</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="http://i18n.kde.org/teams/">http://i18n.kde.org/teams/</ulink></term> <listitem><para>Če iščete lokalizirane informacije, ki lahko vsebujejo poštne liste in spletne strani preverite spletne strani posameznih skupin na gornjem &URL;.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para>Prijava: Kliknite na eno izmed gornjih povezav in vtipkajte <userinput>subscribe <replaceable>vaš-email-naslov</replaceable></userinput> v predmetu sporočila. Prosim vpišite vaš resničen email naslov namesto besed "<userinput><replaceable>vaš-email-naslov</replaceable></userinput>". Pustite telo sporočila prazno. Ne vključujte podpisov ali drugega besedila, ki bi lahko zmedlo naš strežnik ki obdeluje vaš zahtevek.</para>
+
+<para>Odjava: Kliknite na eno izmed gornjih povezav in vtipkajte <userinput>unsubscribe <replaceable>vaš-email-naslov</replaceable></userinput> predmetu sporočila. Prosim zamenjajte "<userinput><replaceable>vaš-email-naslov</replaceable></userinput>" z email naslovom, ki ste ga uporabili za prijavo. Pustite telo sporočila prazno. Ne vključite podpisov ali drugega besedila, ki bi lahko zmedlo naš strežnik ki obdeluje vaš zahtevek.</para>
+
+<note><para>Zgoraj našteti naslovi so namenjeni le <emphasis>prijavljanju in odjavljanju</emphasis>. Ko ste se enkrat prijavili na poštno listo, boste prejeli sporočilo, ki vam bo povedalo, kako pošiljati sporočila na poštne sezname in kako spremeniti njihove možnosti.</para> <para>Prosim ne pošiljajte sporočil, ki so namenjena objavi na poštnem seznamu na gornje naslove.</para></note>
+
+<tip><para>Prosim ne uporabljajte <acronym>HTML</acronym> ko pošljete zahtevek, ker to povzroča težave našemu poštnemu strežniku pri obdelavi vaše zahteve. Če je prijavni naslov enak naslovu, s katerega pošiljate zahtevek lahko izpustite naslov v predmetu sporočila.</para></tip>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="contact-developers">
-<title
->Kontaktiranje &kde; razvijalcev</title>
+<title>Kontaktiranje &kde; razvijalcev</title>
 
-<para
->Kontaktni naslovi razvijalcev se nahajajo v dokumentaciji njihovih individualnih programov.</para>
+<para>Kontaktni naslovi razvijalcev se nahajajo v dokumentaciji njihovih individualnih programov.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="contact-official">
-<title
->Uradni stiki</title>
+<title>Uradni stiki</title>
 
-<para
->Prosim obiščite našo stran <ulink url="http://www.kde.org/representatives.html"
->za uradne stike</ulink
->, če morate vzpostaviti uraden stik s &kde;. </para>
+<para>Prosim obiščite našo stran <ulink url="http://www.kde.org/representatives.html">za uradne stike</ulink>, če morate vzpostaviti uraden stik s &kde;. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="contact-more-information">
-<title
->Več informacij</title>
+<title>Več informacij</title>
 
-<para
->Prosim poiščite več informacij o &kde; na &kde-http;.</para>
+<para>Prosim poiščite več informacij o &kde; na &kde-http;.</para>
 
 </sect1>
 </chapter>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/help.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/help.docbook
index 933794bc5d3..1ec82943da5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/help.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/help.docbook
@@ -1,376 +1,75 @@
 <chapter id="help-system-user-manual">
 <chapterinfo>
-<date
->2002-02-03</date>
-<releaseinfo
->0.08.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-03</date>
+<releaseinfo>0.08.00</releaseinfo>
 </chapterinfo>
-<title
->Uporabniški priročnik za sistem pomoči &kde;</title>
+<title>Uporabniški priročnik za sistem pomoči &kde;</title>
 <anchor id="help"/>
 
 <sect1 id="help-introduction">
-<title
->Sistem pomoči &kde;</title>
+<title>Sistem pomoči &kde;</title>
 	
-<para
->Sistem pomoči v &kde; je načrtovan tako, da olajša dostop do običajnih &UNIX;-ovih sistemov pomoči (<application
->man</application
-> in <application
->info</application
->) kot tudi prirojene &kde; dokumentacije (&XML;). </para>
+<para>Sistem pomoči v &kde; je načrtovan tako, da olajša dostop do običajnih &UNIX;-ovih sistemov pomoči (<application>man</application> in <application>info</application>) kot tudi prirojene &kde; dokumentacije (&XML;). </para>
 	
-<para
-> Vsi osnovni programi &kde; so v celoti dokumentirani, za kar gre zahvala dokumentacijski ekipi. Če želite pomagati, pišite koordinatorki dokumentacijske skupine, Lauri Watts na naslov <email
->lauri@kde.org</email
-> Izkušnje niso potrebne, le volja in potrpežljivost. </para>
-
-<para
-> Če želite prevajati dokumentacijo &kde; v vaš materin jezik, koordinator prevajanja je Thomas Diehl, <email
->thd@kde.org</email
-> in bo cenil vašo pomoč. Več podatkov, vključno s koordinatorji za posamezen jezik lahko najdete na <ulink url="http://i18n.kde.org"
->spletni strani posvečeni internacionalizaciji</ulink
-> in v razdelku<link linkend="contact"
->Stiki</link
-> tega dokumenta. </para>
+<para> Vsi osnovni programi &kde; so v celoti dokumentirani, za kar gre zahvala dokumentacijski ekipi. Če želite pomagati, pišite koordinatorki dokumentacijske skupine, Lauri Watts na naslov <email>lauri@kde.org</email> Izkušnje niso potrebne, le volja in potrpežljivost. </para>
+
+<para> Če želite prevajati dokumentacijo &kde; v vaš materin jezik, koordinator prevajanja je Thomas Diehl, <email>thd@kde.org</email> in bo cenil vašo pomoč. Več podatkov, vključno s koordinatorji za posamezen jezik lahko najdete na <ulink url="http://i18n.kde.org">spletni strani posvečeni internacionalizaciji</ulink> in v razdelku<link linkend="contact">Stiki</link> tega dokumenta. </para>
 
 <sect2 id="installation">
-<title
->Namestitev</title>
+<title>Namestitev</title>
 
-<para
->  </para>
+<para>  </para>
 
 </sect2>
 </sect1>
 
 <sect1 id="invoking-help">
-<title
->Priklic pomoči</title>
-
-<para
-> &khelpcenter; lahko prikličete na več načinov: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Iz menuja <guimenu
->Pomoč</guimenu
-></term
-> <listitem
-> <para
->  </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Iz menuja <guimenu
->K</guimenu
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Izberite velik <guiicon
->K</guiicon
-> na pultu in izberite <guimenuitem
->Pomoč</guimenuitem
->, da odprete &khelpcenter;, s pričetkom na privzeti pozdravni strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->S pulta</term
-> <listitem
-> <para
->  </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Iz ukazne vrstice</term
-> <listitem
-> <para
-> &khelpcenter; lahko požete tudi z uporabo &URL;, da prikaže datoteko. Dodani so bili &URL;-ji za <command
->info</command
-> in strani <command
->man</command
->. Uporabite jih lahko sledeče: </para
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Pomoč za nek program</term
-> <listitem
-> <para
-> <command
->khelpcenter</command
-> <option
->help:/<replaceable
->kedit</replaceable
-></option
-> </para
-> <para
-> Odpre datoteko s pomočjo za &kedit; in sicer na kazalu. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Lokalen &URL;</term
-> <listitem
-><para
-> <command
->khelpcenter</command
-> <option
->file:/ <replaceable
->usr/local/src/qt/html/index.html</replaceable
-></option
-> </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Stran Man</term
-> <listitem
-> <para
-> <command
->khelpcenter</command
-> <option
->man:/<replaceable
->strcpy</replaceable
-></option
-> </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Stran Info</term
-> <listitem
-> <para
-> <command
->khelpcenter</command
-> <option
->info:<replaceable
->gcc</replaceable
-></option
-> </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> <para
-> Ukaz <command
->khelpcenter</command
-> brez prametrov odpre privzeto pozdravno stran. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Priklic pomoči</title>
+
+<para> &khelpcenter; lahko prikličete na več načinov: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term>Iz menuja <guimenu>Pomoč</guimenu></term> <listitem> <para>  </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Iz menuja <guimenu>K</guimenu></term> <listitem> <para> Izberite velik <guiicon>K</guiicon> na pultu in izberite <guimenuitem>Pomoč</guimenuitem>, da odprete &khelpcenter;, s pričetkom na privzeti pozdravni strani. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>S pulta</term> <listitem> <para>  </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Iz ukazne vrstice</term> <listitem> <para> &khelpcenter; lahko požete tudi z uporabo &URL;, da prikaže datoteko. Dodani so bili &URL;-ji za <command>info</command> in strani <command>man</command>. Uporabite jih lahko sledeče: </para> <variablelist> <varlistentry> <term>Pomoč za nek program</term> <listitem> <para> <command>khelpcenter</command> <option>help:/<replaceable>kedit</replaceable></option> </para> <para> Odpre datoteko s pomočjo za &kedit; in sicer na kazalu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Lokalen &URL;</term> <listitem><para> <command>khelpcenter</command> <option>file:/ <replaceable>usr/local/src/qt/html/index.html</replaceable></option> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Stran Man</term> <listitem> <para> <command>khelpcenter</command> <option>man:/<replaceable>strcpy</replaceable></option> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Stran Info</term> <listitem> <para> <command>khelpcenter</command> <option>info:<replaceable>gcc</replaceable></option> </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> <para> Ukaz <command>khelpcenter</command> brez prametrov odpre privzeto pozdravno stran. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </sect1>
 
 <sect1 id="interface-basics">
-<title
->Vmesnik &khelpcenter;</title>
-
-<para
-> Vmesnik za &khelpcenter; je sestavljen iz dveh  </para>
-
-<para
-> Orodna vrstica in menuju so podrobneje razloženi v <xref linkend="menu-and-toolbar-ref"/>. </para>
-
-<para
-> Dokumenti vsebujejo svoja lastna navigacijska orodja in vam omogočajo da se gibljete po dokumentu sekvenčno, z uporabo povezav <guilabel
->Naprej</guilabel
->, <guilabel
->Nazaj</guilabel
->, in <guilabel
->Domov</guilabel
-> ali pa na bolj neorganiziran način z uporabo hiperpovezav. </para>
-
-<para
-> Povezave vas lahko popeljejo v druge dele istega dokumenta ali v drug dokument, lahko pa v orodni vrstici izberete ikone <guiicon
->Nazaj</guiicon
-> (puščica na levo) <guiicon
->Naprej</guiicon
-> (puščica na desno), de se pomikate skozi dokumente, ki ste si jih ogledali v prejšnji seji. </para
-> 
-
-<para
-> Področji prikazujeta na levi vsebino sistema pomoči in na desni datoteke pomoči same. </para>
+<title>Vmesnik &khelpcenter;</title>
+
+<para> Vmesnik za &khelpcenter; je sestavljen iz dveh  </para>
+
+<para> Orodna vrstica in menuju so podrobneje razloženi v <xref linkend="menu-and-toolbar-ref"/>. </para>
+
+<para> Dokumenti vsebujejo svoja lastna navigacijska orodja in vam omogočajo da se gibljete po dokumentu sekvenčno, z uporabo povezav <guilabel>Naprej</guilabel>, <guilabel>Nazaj</guilabel>, in <guilabel>Domov</guilabel> ali pa na bolj neorganiziran način z uporabo hiperpovezav. </para>
+
+<para> Povezave vas lahko popeljejo v druge dele istega dokumenta ali v drug dokument, lahko pa v orodni vrstici izberete ikone <guiicon>Nazaj</guiicon> (puščica na levo) <guiicon>Naprej</guiicon> (puščica na desno), de se pomikate skozi dokumente, ki ste si jih ogledali v prejšnji seji. </para> 
+
+<para> Področji prikazujeta na levi vsebino sistema pomoči in na desni datoteke pomoči same. </para>
 
 <sect2 id="contents-pane">
-<title
->Področje <guilabel
->Vsebina</guilabel
-></title>
-
-<para
-> Področje <guilabel
->Vsebina</guilabel
-> &khelpcenter; prikaže na levi strani okna. Kot bi morda pričakovali lahko črto, ki loči okni premikate in tako poskrbite za udobno branje enega ali drugega dela okna. </para
-> 
-
-<para
-> <guilabel
->Vsebina</guilabel
-> se deli na dva lista, eden vsebuje <link linkend="contents-menu"
->menu</link
->, ki prikazuje vso pomoč, ki se je &khelpcenter; zaveda, drugi pa vsebuje <link linkend="kde-glossary"
->slovarček</link
-> pojmov v &kde;. </para>
+<title>Področje <guilabel>Vsebina</guilabel></title>
+
+<para> Področje <guilabel>Vsebina</guilabel> &khelpcenter; prikaže na levi strani okna. Kot bi morda pričakovali lahko črto, ki loči okni premikate in tako poskrbite za udobno branje enega ali drugega dela okna. </para> 
+
+<para> <guilabel>Vsebina</guilabel> se deli na dva lista, eden vsebuje <link linkend="contents-menu">menu</link>, ki prikazuje vso pomoč, ki se je &khelpcenter; zaveda, drugi pa vsebuje <link linkend="kde-glossary">slovarček</link> pojmov v &kde;. </para>
 
 <sect3 id="contents-menu">
-<title
->Menu <guilabel
->Vsebina</guilabel
-></title>
-
-<para
-> Menu <guilabel
->Vsebina</guilabel
-> vsebuje naslednje privzete možnosti: </para
-> 
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uvod</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->Dobrodošli v &kde; - uvod v namizno okolje K.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Povabilo v &kde;</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Hitri tečaj &kde;. Vsebuje turo po uporabniškem vmesniku KDE in specifično pomoč in namige kako pametneje in spretneje delati v KDE. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Uporabniški priročnik &kde;</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->  </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Programski priročniki</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Naravna dokumentacija &kde;. Vsi programi &kde; imajo dokumentacijo v obliki formata &XML;, ki je pretvorjen v <acronym
->HTML</acronym
-> pri ogledu. Ta razdelek našteje vse programe &kde; s kratkim opisom in povezavo do celotne dokumentacije programa. </para
-> <para
-> Programi so prikazani v drevesni strukturi ki odraža privzeto strukturo menuja <guimenu
->K</guimenu
->, kar olajša iskanje želenega programa. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
-></guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
->  </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Brskajte po straneh info</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> TeXinfo dokumentacijo uporabljajo mnogi programi &GNU;, kot so <command
->gcc</command
-> (C/C++ prevajalnik), <command
->emacs</command
-> in mnogi drugi. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Učbeniki</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Kratki, na dejanjih zasnovani ali informativni učbeniki. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Pogosto zastavljena vprašanja &kde; (FAQ)</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Pogosto zastavljana vprašanja o &kde; in odgovori nanje. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->&kde; v spletu</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Povezave na &kde; v spletu, tako uradne spletne strani &kde; kot tudi druge uporabne strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Kontaktne informacije</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Informacije o tem, kako kontaktirati razvijalce &kde; in kako se pridružiti poštnim listam &kde;. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Podpora &kde;</guilabel
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Kako lahko pomagate in kako se lahko priključite. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Menu <guilabel>Vsebina</guilabel></title>
+
+<para> Menu <guilabel>Vsebina</guilabel> vsebuje naslednje privzete možnosti: </para> 
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Uvod</guilabel></term> <listitem><para>Dobrodošli v &kde; - uvod v namizno okolje K.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Povabilo v &kde;</guilabel></term> <listitem> <para> Hitri tečaj &kde;. Vsebuje turo po uporabniškem vmesniku KDE in specifično pomoč in namige kako pametneje in spretneje delati v KDE. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabniški priročnik &kde;</guilabel></term> <listitem> <para>  </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Programski priročniki</guilabel></term> <listitem> <para> Naravna dokumentacija &kde;. Vsi programi &kde; imajo dokumentacijo v obliki formata &XML;, ki je pretvorjen v <acronym>HTML</acronym> pri ogledu. Ta razdelek našteje vse programe &kde; s kratkim opisom in povezavo do celotne dokumentacije programa. </para> <para> Programi so prikazani v drevesni strukturi ki odraža privzeto strukturo menuja <guimenu>K</guimenu>, kar olajša iskanje želenega programa. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel></guilabel></term> <listitem> <para>  </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Brskajte po straneh info</guilabel></term> <listitem> <para> TeXinfo dokumentacijo uporabljajo mnogi programi &GNU;, kot so <command>gcc</command> (C/C++ prevajalnik), <command>emacs</command> in mnogi drugi. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Učbeniki</guilabel></term> <listitem> <para> Kratki, na dejanjih zasnovani ali informativni učbeniki. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Pogosto zastavljena vprašanja &kde; (FAQ)</guilabel></term> <listitem> <para> Pogosto zastavljana vprašanja o &kde; in odgovori nanje. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>&kde; v spletu</guilabel></term> <listitem> <para> Povezave na &kde; v spletu, tako uradne spletne strani &kde; kot tudi druge uporabne strani. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Kontaktne informacije</guilabel></term> <listitem> <para> Informacije o tem, kako kontaktirati razvijalce &kde; in kako se pridružiti poštnim listam &kde;. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Podpora &kde;</guilabel></term> <listitem> <para> Kako lahko pomagate in kako se lahko priključite. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect3>
 
 <!-- 
 <sect3 id="search">
-<title
->The <guilabel
->Search</guilabel
-> tab</title>
+<title>The <guilabel>Search</guilabel> tab</title>
 
 <para>
-Searching requires you have the <application
->ht://Dig</application>
+Searching requires you have the <application>ht://Dig</application>
 application installed.  Information on installing and configuring the
 search index is available in the document.  Configuration of the search
 index is performed in the &kcontrol;, by choosing
-<menuchoice
-><guisubmenu
->Help</guisubmenu
-><guimenuitem
->Index</guimenuitem
-></menuchoice
->,
+<menuchoice><guisubmenu>Help</guisubmenu><guimenuitem>Index</guimenuitem></menuchoice>,
 and detailed help is available from this module.
 </para>
 
@@ -382,172 +81,77 @@ up and configured.
 <para>
 Searching the help files is fairly intuitive, enter the word(s) you wish
 to search for in the text box, choose your options (if any), and press
-<guibutton
->Search</guibutton
->.  The results display in the viewer pane
+<guibutton>Search</guibutton>.  The results display in the viewer pane
 to the right.
 </para>
 
-<para
->The options available are:</para>
+<para>The options available are:</para>
 
 <variablelist>
 <varlistentry>
-<term
-><guilabel
->Method</guilabel
-></term>
+<term><guilabel>Method</guilabel></term>
 <listitem>
 <para>
 Choose how to search for multiple words.  If you choose
-<guilabel
->and</guilabel
->, results are returned only if all your search
-terms are included in the page. <guilabel
->or</guilabel
-> returns results
-if <emphasis
->any</emphasis
-> of the search terms are found, and
-<guilabel
->boolean</guilabel
-> lets you search using a combination.
-</para
-> 
+<guilabel>and</guilabel>, results are returned only if all your search
+terms are included in the page. <guilabel>or</guilabel> returns results
+if <emphasis>any</emphasis> of the search terms are found, and
+<guilabel>boolean</guilabel> lets you search using a combination.
+</para> 
 <para>
-Boolean syntax lets you use the operators <literal
->AND</literal
->,
-<literal
->OR</literal
-> and <literal
->NOT</literal
-> to create complex
+Boolean syntax lets you use the operators <literal>AND</literal>,
+<literal>OR</literal> and <literal>NOT</literal> to create complex
 searches. Some examples:</para>
 <variablelist>
 <varlistentry>
-<term
-><userinput
->cat and dog</userinput
-></term>
-<listitem
-><para
->Searches for pages which have both the words
-<userinput
->cat</userinput
-> and <userinput
->dog</userinput
-> in them.  Pages with
-only one or the other will not be returned.</para
-></listitem>
+<term><userinput>cat and dog</userinput></term>
+<listitem><para>Searches for pages which have both the words
+<userinput>cat</userinput> and <userinput>dog</userinput> in them.  Pages with
+only one or the other will not be returned.</para></listitem>
 </varlistentry>
 <varlistentry>
-<term
-><userinput
->cat not dog</userinput
-></term>
-<listitem
-><para
->Searches for pages with <userinput
->cat</userinput
-> in them, but
-only returns the ones that don't have the word <userinput
->dog</userinput
-> in
-them.</para
-></listitem>
+<term><userinput>cat not dog</userinput></term>
+<listitem><para>Searches for pages with <userinput>cat</userinput> in them, but
+only returns the ones that don't have the word <userinput>dog</userinput> in
+them.</para></listitem>
 </varlistentry>
 <varlistentry>
-<term
-><userinput
->cat or (dog not nose)</userinput
-></term>
-<listitem
-><para
->Searches for pages which contain <userinput
->cat</userinput
->, and
-for pages which contain <userinput
->dog</userinput
-> but don't contain
-<userinput
->nose</userinput
->.  Pages which contain both
-<userinput
->cat</userinput
-> and <userinput
->nose</userinput
-> would be returned,
-pages containing all three words would not.</para
-></listitem
-> 
+<term><userinput>cat or (dog not nose)</userinput></term>
+<listitem><para>Searches for pages which contain <userinput>cat</userinput>, and
+for pages which contain <userinput>dog</userinput> but don't contain
+<userinput>nose</userinput>.  Pages which contain both
+<userinput>cat</userinput> and <userinput>nose</userinput> would be returned,
+pages containing all three words would not.</para></listitem> 
 </varlistentry>
 </variablelist>
-<para
->If your searches are not returning the results you expect, check
+<para>If your searches are not returning the results you expect, check
 carefully you haven't excluded the wrong search term with an errand
-<literal
->NOT</literal
-> or a stray brace.</para
-></listitem>
+<literal>NOT</literal> or a stray brace.</para></listitem>
 </varlistentry>
 <varlistentry>
-<term
-><guilabel
->Max. results</guilabel
-></term>
-<listitem
-><para
->Determines the maximum number of results returned from your
-search.</para
-></listitem>
+<term><guilabel>Max. results</guilabel></term>
+<listitem><para>Determines the maximum number of results returned from your
+search.</para></listitem>
 </varlistentry>
 <varlistentry>
-<term
-><guilabel
->Format</guilabel
-></term>
-<listitem
-><para
->Decide if you want just a short link to the page
+<term><guilabel>Format</guilabel></term>
+<listitem><para>Decide if you want just a short link to the page
 containing your search terms, or do you want a longer
-summary.</para
-></listitem
-> 
+summary.</para></listitem> 
 </varlistentry>
 <varlistentry>
-<term
-><guilabel
->Sort</guilabel
-></term>
-<listitem
-><para
->Sort the results in order of <guilabel
->Score</guilabel
-> (how
+<term><guilabel>Sort</guilabel></term>
+<listitem><para>Sort the results in order of <guilabel>Score</guilabel> (how
 closely your search terms were matched,) alphabetically by
-<guilabel
->Title</guilabel
-> or by <guilabel
->Date</guilabel
->.  Selecting the
-<guilabel
->Reverse order</guilabel
-> check box, naturally enough, reverses the
-sort order of the results.</para
-></listitem>
+<guilabel>Title</guilabel> or by <guilabel>Date</guilabel>.  Selecting the
+<guilabel>Reverse order</guilabel> check box, naturally enough, reverses the
+sort order of the results.</para></listitem>
 </varlistentry>
 <varlistentry>
-<term
-><guilabel
->Update index</guilabel
-></term>
-<listitem
-><para
->Update the search index, to incorporate new documents,
+<term><guilabel>Update index</guilabel></term>
+<listitem><para>Update the search index, to incorporate new documents,
 or if you think your database is incomplete or damaged.  This may take
-some time.</para
-></listitem>
+some time.</para></listitem>
 </varlistentry>
 </variablelist>
 </sect3>
@@ -556,357 +160,65 @@ some time.</para
 </sect2>
 
 <sect2 id="man-and-info">
-<title
->Razdelka <application
->Man</application
-> in <application
->Info</application
-></title>
+<title>Razdelka <application>Man</application> in <application>Info</application></title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
-<para
->Žal pa niso popolne. Prepogosto so pregloboke in pretirano tehnične, pogosto spisane s strani razvijalcev za razvijalce. V nekaterih primerih so zaradi tega neprijazne če ne celo nerazumljive večini uporabnikov. Vendar pa so najbolj preverjen vir podatkov za večino programov v ukazni vrstici in zelo pogosto tudi edini vir.</para>
+<para>Žal pa niso popolne. Prepogosto so pregloboke in pretirano tehnične, pogosto spisane s strani razvijalcev za razvijalce. V nekaterih primerih so zaradi tega neprijazne če ne celo nerazumljive večini uporabnikov. Vendar pa so najbolj preverjen vir podatkov za večino programov v ukazni vrstici in zelo pogosto tudi edini vir.</para>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
-<para
->Prav tako so na voljo strani Info, mišljene kot zamenjava za strani man. Vzdržeavlci nekaterih programov ne vzdržujejo več strani man, tako da je v primeru da sta dosgeljiva tako info kot stran man, info verjetno novejša. Večina programov pa ima tako eno kot drugo. Če je program, za katerega iščete pomoč del projekta &GNU;, potem bo najverjetne imel stran info in ne man.</para>
+<para>Prav tako so na voljo strani Info, mišljene kot zamenjava za strani man. Vzdržeavlci nekaterih programov ne vzdržujejo več strani man, tako da je v primeru da sta dosgeljiva tako info kot stran man, info verjetno novejša. Večina programov pa ima tako eno kot drugo. Če je program, za katerega iščete pomoč del projekta &GNU;, potem bo najverjetne imel stran info in ne man.</para>
 
 <sect3 id="navigation">
-<title
->Navigacija znotraj strani <application
->Info</application
-></title>
-
-<para
->Info dokumenti so organizirani hierarhično s vsako stranjo poimenovano vozlišče. Vsi dokumenti imajo vrhnje vozlišče (<guilabel
->Top</guilabel
-> node), <abbrev
->to je</abbrev
-> otvoritveno stran. Na vrh dokumenta (<guilabel
->Top</guilabel
->) se lahko vrnete s pritiskom na <guilabel
->Top</guilabel
->.</para>
-
-<para
->Gumba <guibutton
->Prev</guibutton
-> &amp; <guibutton
->Next</guibutton
-> se uporabljata za gibanje na prejšnjo/naslednjo stran na trenutni stopnji hirarhije.</para>
-
-<para
->Klik na izbiro v menuju znotraj dokumenta vas pomakne stopnjo nižje v hirarhiji. Navzgor se premikate s pritiskom na gumb <guibutton
->Up</guibutton
->.</para>
-
-<para
->Man se obravnava podobno kot info, z razdelkom index kot vrhnjim vozliščem in vsako man stranjo na ravni nižje. Vnosi man so dolhi eno stran.</para>
+<title>Navigacija znotraj strani <application>Info</application></title>
+
+<para>Info dokumenti so organizirani hierarhično s vsako stranjo poimenovano vozlišče. Vsi dokumenti imajo vrhnje vozlišče (<guilabel>Top</guilabel> node), <abbrev>to je</abbrev> otvoritveno stran. Na vrh dokumenta (<guilabel>Top</guilabel>) se lahko vrnete s pritiskom na <guilabel>Top</guilabel>.</para>
+
+<para>Gumba <guibutton>Prev</guibutton> &amp; <guibutton>Next</guibutton> se uporabljata za gibanje na prejšnjo/naslednjo stran na trenutni stopnji hirarhije.</para>
+
+<para>Klik na izbiro v menuju znotraj dokumenta vas pomakne stopnjo nižje v hirarhiji. Navzgor se premikate s pritiskom na gumb <guibutton>Up</guibutton>.</para>
+
+<para>Man se obravnava podobno kot info, z razdelkom index kot vrhnjim vozliščem in vsako man stranjo na ravni nižje. Vnosi man so dolhi eno stran.</para>
 
 </sect3>
 </sect2>
 
 <sect2 id="kde-glossary">
-<title
->&kde; slovarček</title>
+<title>&kde; slovarček</title>
 
-<para
-> Slovarček ponuja hitre referenčne točke, kjer si lahko ogledate definicije besed, ki vam morda niso znane. Te segajo od &kde; specifičnih programov in tehnologij do splošnih &UNIX;-ovih računalniških izrazov. </para>
+<para> Slovarček ponuja hitre referenčne točke, kjer si lahko ogledate definicije besed, ki vam morda niso znane. Te segajo od &kde; specifičnih programov in tehnologij do splošnih &UNIX;-ovih računalniških izrazov. </para>
 
-<para
-> V levem polju boste videli drevo z dvema izbirama:<guilabel
->Po abecedi</guilabel
-> in <guilabel
->Po temah</guilabel
->. Obe vsebujeta iste vnose, le urejeni sta drugače, da vam omogočata hitro iskanje željene izbire. </para>
+<para> V levem polju boste videli drevo z dvema izbirama:<guilabel>Po abecedi</guilabel> in <guilabel>Po temah</guilabel>. Obe vsebujeta iste vnose, le urejeni sta drugače, da vam omogočata hitro iskanje željene izbire. </para>
 
-<para
-> Na levi strani se sprehodite po drevesu in hkrati se bodo elementi, ki jih boste izbrali, prikazali na desni. </para>
+<para> Na levi strani se sprehodite po drevesu in hkrati se bodo elementi, ki jih boste izbrali, prikazali na desni. </para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="menu-and-toolbar-ref">
-<title
->Menuji in orodna vrstica</title>
-
-<para
-> &khelpcenter; ima zelo minimalen vmesnik, kar vam omogoča, da se osredotočite na pomoč, namesto da bi se morali učiti uporabljati brskalnik pomoči. </para>
-
-<para
-> Ikone, ki so dosegljive v orodni vrstici so: </para>
-
-<variablelist
-> <title
->Ikone orodne vrstice</title
-> <varlistentry
-> <term
-><guiicon
->Nazaj</guiicon
-></term
-> <listitem
-> <para
->Vrni se na prejšnjo prikazano stran.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guiicon
->Naprej</guiicon
-></term
-> <listitem
-> <para
-></para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guiicon
->Tiskanje</guiicon
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Natisne vsebino trenutno vidne strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guiicon
->Poišči</guiicon
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Piošči besedo ali več besed v trenutno vidni strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guiicon
->Povečaj pisavo</guiicon
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Povečaj velikost besedila v oglednem polju. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guiicon
->Zmanjšaj pisavo</guiicon
-></term
-> <listitem
-> <para
-> Zmanjšaj velikost besedila v oglednem polju. Ta ikona je omogočena le, če ste pred tem povečali pisavo. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
-> Menuji vsebujejo naslednje možnosti: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenu
->Datoteka</guimenu
-></term
-> <listitem
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-> <menuchoice
-> <guimenu
->Datoteka</guimenu
-> <guimenuitem
->Natisni...</guimenuitem
-> </menuchoice
-> </term
-> <listitem
-> <para
-> Natisne vsebino trenutno vidne strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-> <menuchoice
-> <shortcut
-> <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->Q</keycap
-></keycombo
-> </shortcut
-> <guimenu
->Datoteka</guimenu
-> <guimenuitem
->Končaj</guimenuitem
-> </menuchoice
-> </term
-> <listitem
-> <para
-> Zapri in končaj &khelpcenter; </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenu
->Uredi</guimenu
-></term
-> <listitem
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><shortcut
-> <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->A</keycap
-></keycombo
-></shortcut
-> <guimenu
->Uredi</guimenu
-> <guimenuitem
->Izberi vse</guimenuitem
-> </menuchoice
-> </term
-> <listitem
-> <para
-> Izberi vso besedilo na trenutni strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><shortcut
-> <keycombo action="simul"
->&Ctrl;<keycap
->F</keycap
-></keycombo
-></shortcut
-> <guimenu
->Uredi</guimenu
-> <guimenuitem
->Najdi</guimenuitem
-> </menuchoice
-> </term
-> <listitem
-> <para
-> Najdi besedo ali več besed na trenutno vidni strani. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenu
->Videz</guimenu
-></term
-> <listitem
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-> <guimenu
->Videz</guimenu
-> <guimenuitem
->Glej izvorno kodo dokumenta</guimenuitem
-> </menuchoice
-> </term
-> <listitem
-> <para
-> Prikaže izvorno kodo <acronym
->HTML</acronym
-> strani, ki si jo ravno oglejujete. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><guimenu
->Videz</guimenu
-> <guisubmenu
->Nastavi kodni nabor</guisubmenu
-> </menuchoice
-> </term
-> <listitem
-> <para
-> Spremni kodni nabor trenutne strani. Običajno je privzeta nastavitev <guimenuitem
->Samodejno</guimenuitem
-> povsem ustrezna, če pa imate težav pri ogledu strani, ki so pisane v drugih jezikih in ne v angleščini, boste v tem menuju morda morali izbrati določen kodni nabor. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><guimenu
->Pojdi</guimenu
-> <guimenuitem
->Nazaj</guimenuitem
-></menuchoice
-></term
-> <listitem
-> <para
->Pojdite nazaj na prejšnjo stran, ki ste si jo ogledovali.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><guimenu
->Pojdi</guimenu
-> <guimenuitem
->Naprej</guimenuitem
-> </menuchoice
-></term
-> <listitem
-> <para
->Če ste se predtem pomaknili nazaj z ikono ali menujsko izbiro, se lahko znova prebijete naprej s to menujsko izbiro.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><menuchoice
-><guimenu
->Pojdi</guimenu
-> <guimenuitem
->...</guimenuitem
-> </menuchoice
-></term
-> <listitem
-> <para
-></para
-> </listitem
-></varlistentry
-></variablelist>
+<title>Menuji in orodna vrstica</title>
+
+<para> &khelpcenter; ima zelo minimalen vmesnik, kar vam omogoča, da se osredotočite na pomoč, namesto da bi se morali učiti uporabljati brskalnik pomoči. </para>
+
+<para> Ikone, ki so dosegljive v orodni vrstici so: </para>
+
+<variablelist> <title>Ikone orodne vrstice</title> <varlistentry> <term><guiicon>Nazaj</guiicon></term> <listitem> <para>Vrni se na prejšnjo prikazano stran.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guiicon>Naprej</guiicon></term> <listitem> <para></para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guiicon>Tiskanje</guiicon></term> <listitem> <para> Natisne vsebino trenutno vidne strani. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guiicon>Poišči</guiicon></term> <listitem> <para> Piošči besedo ali več besed v trenutno vidni strani. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guiicon>Povečaj pisavo</guiicon></term> <listitem> <para> Povečaj velikost besedila v oglednem polju. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guiicon>Zmanjšaj pisavo</guiicon></term> <listitem> <para> Zmanjšaj velikost besedila v oglednem polju. Ta ikona je omogočena le, če ste pred tem povečali pisavo. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para> Menuji vsebujejo naslednje možnosti: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guimenu>Datoteka</guimenu></term> <listitem> <variablelist> <varlistentry> <term> <menuchoice> <guimenu>Datoteka</guimenu> <guimenuitem>Natisni...</guimenuitem> </menuchoice> </term> <listitem> <para> Natisne vsebino trenutno vidne strani. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term> <menuchoice> <shortcut> <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Q</keycap></keycombo> </shortcut> <guimenu>Datoteka</guimenu> <guimenuitem>Končaj</guimenuitem> </menuchoice> </term> <listitem> <para> Zapri in končaj &khelpcenter; </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenu>Uredi</guimenu></term> <listitem> <variablelist> <varlistentry> <term><menuchoice><shortcut> <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>A</keycap></keycombo></shortcut> <guimenu>Uredi</guimenu> <guimenuitem>Izberi vse</guimenuitem> </menuchoice> </term> <listitem> <para> Izberi vso besedilo na trenutni strani. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice><shortcut> <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>F</keycap></keycombo></shortcut> <guimenu>Uredi</guimenu> <guimenuitem>Najdi</guimenuitem> </menuchoice> </term> <listitem> <para> Najdi besedo ali več besed na trenutno vidni strani. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenu>Videz</guimenu></term> <listitem> <variablelist> <varlistentry> <term><menuchoice> <guimenu>Videz</guimenu> <guimenuitem>Glej izvorno kodo dokumenta</guimenuitem> </menuchoice> </term> <listitem> <para> Prikaže izvorno kodo <acronym>HTML</acronym> strani, ki si jo ravno oglejujete. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice><guimenu>Videz</guimenu> <guisubmenu>Nastavi kodni nabor</guisubmenu> </menuchoice> </term> <listitem> <para> Spremni kodni nabor trenutne strani. Običajno je privzeta nastavitev <guimenuitem>Samodejno</guimenuitem> povsem ustrezna, če pa imate težav pri ogledu strani, ki so pisane v drugih jezikih in ne v angleščini, boste v tem menuju morda morali izbrati določen kodni nabor. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice><guimenu>Pojdi</guimenu> <guimenuitem>Nazaj</guimenuitem></menuchoice></term> <listitem> <para>Pojdite nazaj na prejšnjo stran, ki ste si jo ogledovali.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice><guimenu>Pojdi</guimenu> <guimenuitem>Naprej</guimenuitem> </menuchoice></term> <listitem> <para>Če ste se predtem pomaknili nazaj z ikono ali menujsko izbiro, se lahko znova prebijete naprej s to menujsko izbiro.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice><guimenu>Pojdi</guimenu> <guimenuitem>...</guimenuitem> </menuchoice></term> <listitem> <para></para> </listitem></varlistentry></variablelist>
 
 </sect2>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="credits">
-<title
->Zasluge in licence</title>
-
-<para
->&khelpcenter;</para>
-
-<para
->Prvotno ga je razvil Matthias Elter <email
->me@kde.org</email
-></para>
-<para
->Trenutni vzdrževalec: Matthias Hoelzer-Kluepfel <email
->mhk@kde.org</email
-></para>
+<title>Zasluge in licence</title>
+
+<para>&khelpcenter;</para>
+
+<para>Prvotno ga je razvil Matthias Elter <email>me@kde.org</email></para>
+<para>Trenutni vzdrževalec: Matthias Hoelzer-Kluepfel <email>mhk@kde.org</email></para>
 
 &underFDL;
 &underGPL;
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/index.docbook
index dd7b5a07438..ee48e606709 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/index.docbook
@@ -25,64 +25,37 @@ available, unless only references to the top page are needed, which is doubtful.
   <!ENTITY kde-kcontrol-doc SYSTEM "../kcontrol/index.html" NDATA SGML>
   <!ENTITY kde-kfm-doc SYSTEM "../konqueror/index.html" NDATA SGML>
   <!ENTITY kde-kwm-doc SYSTEM "../kwm/index.html" NDATA SGML>
-  <!-- ENTITY man SYSTEM "." NDATA LINESPECIFIC 
-> - to be changed ; should be 
+  <!-- ENTITY man SYSTEM "." NDATA LINESPECIFIC > - to be changed ; should be 
 the reference to the apropos file in this case, but I cannot really imagine 
 putting all manual pages into FPIs or system identifiers, so we'll have to find 
 a way round it. (FF) -->
   <!ENTITY kappname "&khelpcenter;">
-  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
   <!ENTITY % addindex "IGNORE">
 ]>
 
 <book lang="&language;">
 <bookinfo>
-<title
->&khelpcenter;</title>
+<title>&khelpcenter;</title>
 <authorgroup>
-<corpauthor
->The &kde; Team</corpauthor>
-<othercredit role="translator"
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-><contrib
->Prevod</contrib
-></othercredit>
+<corpauthor>The &kde; Team</corpauthor>
+<othercredit role="translator"><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation><contrib>Prevod</contrib></othercredit>
 </authorgroup>
-<date
->2002-01-18</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-01-18</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <abstract>
-<para
-> </para>
+<para> </para>
 </abstract>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->tdebase</keyword>
-<keyword
->khelpcenter</keyword>
-<keyword
->kdehelp</keyword>
-<keyword
->help</keyword>
-<keyword
->help center</keyword>
-<keyword
->KDE help center</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>tdebase</keyword>
+<keyword>khelpcenter</keyword>
+<keyword>kdehelp</keyword>
+<keyword>help</keyword>
+<keyword>help center</keyword>
+<keyword>KDE help center</keyword>
 </keywordset>
 </bookinfo>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/links.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/links.docbook
index 426e1f8e024..93492201092 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/links.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/links.docbook
@@ -1,90 +1,15 @@
 <chapter id="web">
 <chapterinfo>
-<date
->2000-10-02</date>
-<releaseinfo
->1.94.00</releaseinfo>
+<date>2000-10-02</date>
+<releaseinfo>1.94.00</releaseinfo>
 </chapterinfo>
-<title
->&kde; na spletu</title>
+<title>&kde; na spletu</title>
 <anchor id="links"/>
  
-<para
->Namizno okolje K (K Desktop Environment) razvija velika skupina razvijalcev po vsem svetu. Naš glavni komunikacijski kanal je internet. Spodaj si prosim poglejte naslove strani ki so povezane s &kde;.</para>
+<para>Namizno okolje K (K Desktop Environment) razvija velika skupina razvijalcev po vsem svetu. Naš glavni komunikacijski kanal je internet. Spodaj si prosim poglejte naslove strani ki so povezane s &kde;.</para>
 
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://www.kde.org"
->www.kde.org</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Uradna stran &kde;</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://kde.themes.org"
->kde.themes.org</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->&kde; teme</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://developer.kde.org"
->developer.kde.org</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Razvijalsko središče &kde;</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://webcvs.kde.org"
->webcvs.kde.org</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Spletni vmesnik za &kde; CVS repository</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://i18n.kde.org"
->i18n.kde.org</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Internacionalizacijski in dokumentacijski strežnik &kde;</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org"
->ftp.kde.org</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Glavni &FTP; strežnik &kde;. Prosim poglejte na povezavo spodaj, da najdete zrcalni strežnik v vašem območju.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><ulink url="http://www.kde.org/mirrors.html"
->www.kde.org/mirrors.html</ulink
-></term
-> <listitem
-><para
->Zrcalni &FTP; strežniki &kde;</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><ulink url="http://www.kde.org">www.kde.org</ulink></term> <listitem><para>Uradna stran &kde;</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="http://kde.themes.org">kde.themes.org</ulink></term> <listitem><para>&kde; teme</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="http://developer.kde.org">developer.kde.org</ulink></term> <listitem><para>Razvijalsko središče &kde;</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="http://webcvs.kde.org">webcvs.kde.org</ulink></term> <listitem><para>Spletni vmesnik za &kde; CVS repository</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="http://i18n.kde.org">i18n.kde.org</ulink></term> <listitem><para>Internacionalizacijski in dokumentacijski strežnik &kde;</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="ftp://ftp.kde.org">ftp.kde.org</ulink></term> <listitem><para>Glavni &FTP; strežnik &kde;. Prosim poglejte na povezavo spodaj, da najdete zrcalni strežnik v vašem območju.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><ulink url="http://www.kde.org/mirrors.html">www.kde.org/mirrors.html</ulink></term> <listitem><para>Zrcalni &FTP; strežniki &kde;</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/support.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/support.docbook
index ba083a5f97e..fe644157210 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/support.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/support.docbook
@@ -1,68 +1,37 @@
 <chapter id="supporting-kde">
 <chapterinfo>
-<date
->2002-03-04</date>
-<releaseinfo
->2.02.00</releaseinfo>
+<date>2002-03-04</date>
+<releaseinfo>2.02.00</releaseinfo>
 </chapterinfo>
-<title
->Podpora &kde;</title>
+<title>Podpora &kde;</title>
 <anchor id="support"/>
 
 <sect1 id="supporting-kde-introduction">
-<title
->Podpora &kde;</title>
+<title>Podpora &kde;</title>
 
-<para
-> Če ste novinec v &kde; se vam bo mogoče zdel projekt &kde; kot velik stroj. Brez dvoma, &kde; ni več majhen projekt, kljub temu pa je pomebno ugotoviti, da z lahkoto <quote
->naredite razliko</quote
-> v &kde; svetu.  </para>
+<para> Če ste novinec v &kde; se vam bo mogoče zdel projekt &kde; kot velik stroj. Brez dvoma, &kde; ni več majhen projekt, kljub temu pa je pomebno ugotoviti, da z lahkoto <quote>naredite razliko</quote> v &kde; svetu.  </para>
 
-<para
-> Vedno obstaja potreba po razvijalcih, umetnikih, inžinirjih zvoka, prevajalcih in piscih dokumentacije. Razmislite o priključitvi temu razburljivemu mednarodnemu projektu in ustvarjenju imena v svetu programske opreme. </para>
+<para> Vedno obstaja potreba po razvijalcih, umetnikih, inžinirjih zvoka, prevajalcih in piscih dokumentacije. Razmislite o priključitvi temu razburljivemu mednarodnemu projektu in ustvarjenju imena v svetu programske opreme. </para>
 
-<para
-> Med potjo si boste ustvarili nešteto prijateljev in znanstev po vsem svetu. Seveda pa je tu še zadovoljstvo, ki izvira iz tega, da bodo rezultati vašega dejanskega dela koristili nešteto uporabnikom širom sveta, kot iz tega, da boste videli, da je rast projekta brez primere težko premagati. Prosim razmislite o pridružitvi in podpori &kde; in skočite na krov tega vznemirljivega potovanja proti prosti in odprti alternativni računalniški platformi. </para>
+<para> Med potjo si boste ustvarili nešteto prijateljev in znanstev po vsem svetu. Seveda pa je tu še zadovoljstvo, ki izvira iz tega, da bodo rezultati vašega dejanskega dela koristili nešteto uporabnikom širom sveta, kot iz tega, da boste videli, da je rast projekta brez primere težko premagati. Prosim razmislite o pridružitvi in podpori &kde; in skočite na krov tega vznemirljivega potovanja proti prosti in odprti alternativni računalniški platformi. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="supporting-kde-get-started">
-<title
->Kako pričeti</title>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-> Naročite se na <link linkend="contact"
->poštne liste &kde;</link
-> ki vas zanimajo. </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-> Preberite arhive <ulink url="http://lists.kde.org"
->poštnih list</ulink
->, da dobite občutek za razvoj &kde;. </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-> Naučite se, kako programirati &kde; programski okvir in se priključite prijazni skupnosti &kde; razvijalcev. </para
-></listitem
-> </itemizedlist>
+<title>Kako pričeti</title>
+
+<itemizedlist> <listitem><para> Naročite se na <link linkend="contact">poštne liste &kde;</link> ki vas zanimajo. </para></listitem> <listitem><para> Preberite arhive <ulink url="http://lists.kde.org">poštnih list</ulink>, da dobite občutek za razvoj &kde;. </para></listitem> <listitem><para> Naučite se, kako programirati &kde; programski okvir in se priključite prijazni skupnosti &kde; razvijalcev. </para></listitem> </itemizedlist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="supporting-kde-financial-support">
-<title
->Finančna podpora</title>
+<title>Finančna podpora</title>
 
-<para
-> &kde; skupina dela trdo, da vam zagotovi najboljše dosegljivo namizje za opracijski sistem &UNIX;. &kde; je na voljo zastonj in bo takšen vedno, vključno z vsako vrstico njegove izvorne kode, da jo lahko vsakdo spreminja in distribuira. Če uživate in uporabljate &kde; prosim razmislite o finančni podpori &kde; projektu. &kde; redno rabi sredstva, da financira svoje delovanje.. </para>
+<para> &kde; skupina dela trdo, da vam zagotovi najboljše dosegljivo namizje za opracijski sistem &UNIX;. &kde; je na voljo zastonj in bo takšen vedno, vključno z vsako vrstico njegove izvorne kode, da jo lahko vsakdo spreminja in distribuira. Če uživate in uporabljate &kde; prosim razmislite o finančni podpori &kde; projektu. &kde; redno rabi sredstva, da financira svoje delovanje.. </para>
 
-<para
-> Če vam vaš poln urnik ali zmožnosti ne dovolijo, da bi aktivno sodelovali pri razvoju &kde;, prosim razmislite o finančni podpori &kde;, tako da pošljete donacije na: </para>
+<para> Če vam vaš poln urnik ali zmožnosti ne dovolijo, da bi aktivno sodelovali pri razvoju &kde;, prosim razmislite o finančni podpori &kde;, tako da pošljete donacije na: </para>
 
-<para
-> Običajne čeke v ZDA (regular US check) lahko pošljete na naslednji naslov: </para>
+<para> Običajne čeke v ZDA (regular US check) lahko pošljete na naslednji naslov: </para>
 
 <literallayout>
 K Desktop Environment e.V.
@@ -72,11 +41,9 @@ Reston, VA 20191
 USA
 </literallayout>
 
-<para
-> V vrstici "Pay to the order of..." uporabite "KDE e.V. - Mirko Boehm" </para>
+<para> V vrstici "Pay to the order of..." uporabite "KDE e.V. - Mirko Boehm" </para>
 
-<para
-> Iz Evrope pa boste morda želeli posredovati donacijo na ta naslov (prosim, upoštevajte v primeru, da živite izven Nemčije, še pristojbino):  </para>
+<para> Iz Evrope pa boste morda želeli posredovati donacijo na ta naslov (prosim, upoštevajte v primeru, da živite izven Nemčije, še pristojbino):  </para>
 
 <literallayout>
 K Desktop Environment e.V.
@@ -85,13 +52,9 @@ BLZ 200 700 24
 Deutsche Bank 24
 </literallayout>
 
-<para
-> Prosim kontaktirajte Mirka Boehma <email
->kde-ev-treasurer@kde.org</email
-> če imate kakšna vprašanja. </para>
+<para> Prosim kontaktirajte Mirka Boehma <email>kde-ev-treasurer@kde.org</email> če imate kakšna vprašanja. </para>
 
-<para
-> Vaš prispevek je zelo cenjen. Hvala vam! </para>
+<para> Vaš prispevek je zelo cenjen. Hvala vam! </para>
 
 </sect1>
 </chapter>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/welcome.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/welcome.docbook
index c26984c1f28..250f24c3a84 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/welcome.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/welcome.docbook
@@ -1,95 +1,53 @@
 <chapter id="welcome-to-kde">
 <chapterinfo>
-<date
->2002-01-18</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-01-18</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 </chapterinfo>
-<title
->Dobrodošli v &kde;</title>
+<title>Dobrodošli v &kde;</title>
 <anchor id="welcome"/>
 
-<para
-> <emphasis
->&kde; skupina vas pozdravlja v uporabniku prijaznem &UNIX; računalništvu.</emphasis
-> </para>
+<para> <emphasis>&kde; skupina vas pozdravlja v uporabniku prijaznem &UNIX; računalništvu.</emphasis> </para>
 
 <sect1 id="welcome-page">
-<title
->Dobrodošli v namiznem okolju K (K Desktop Environment)</title>
+<title>Dobrodošli v namiznem okolju K (K Desktop Environment)</title>
 
 <sect2 id="welcome-information-about-kde">
-<title
->Informacije O &kde;</title>
+<title>Informacije O &kde;</title>
 
-<para
->&kde; je močno grafično namizno okolje za delovne postaje &UNIX;. &kde; združuje preprostost uporabe, trenutno funkcionalnost in izstopajočo grafično zasnovo s tehnološko superiornostjo operacijskega sistema &UNIX;. </para>
+<para>&kde; je močno grafično namizno okolje za delovne postaje &UNIX;. &kde; združuje preprostost uporabe, trenutno funkcionalnost in izstopajočo grafično zasnovo s tehnološko superiornostjo operacijskega sistema &UNIX;. </para>
 
-<para
-><link linkend="what-is-tde"
->Kaj je namizno okolje K?</link
-></para>
+<para><link linkend="what-is-tde">Kaj je namizno okolje K?</link></para>
 
-<para
-><link linkend="contact"
->Kontaktirajte projekt &kde;</link
-></para>
+<para><link linkend="contact">Kontaktirajte projekt &kde;</link></para>
 
-<para
-><link linkend="support"
->Podpora projektu &kde;</link
-></para>
+<para><link linkend="support">Podpora projektu &kde;</link></para>
 
-<para
-><link linkend="links"
->Uporabne povezave</link
-></para>
+<para><link linkend="links">Uporabne povezave</link></para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="welcome-getting-the-most-out-of-kde">
-<title
->Izvleči kar največ iz &kde;</title>
+<title>Izvleči kar največ iz &kde;</title>
 
 <sect3 id="welcome-general-documentation">
-<title
->Splošna dokumentacija</title>
+<title>Splošna dokumentacija</title>
 
-<para
-><ulink url="help:/khelpcenter/quickstart"
->Hiter uvod v KDE</ulink
-></para>
+<para><ulink url="help:/khelpcenter/quickstart">Hiter uvod v KDE</ulink></para>
 
-<para
-><ulink url="help:/khelpcenter/userguide"
->Uporabniški priročnik &kde;</ulink
-></para>
+<para><ulink url="help:/khelpcenter/userguide">Uporabniški priročnik &kde;</ulink></para>
 
-<para
-><ulink url="help:/khelpcenter/faq"
->Pogosto zastavljana vprašanja</ulink
-></para>
+<para><ulink url="help:/khelpcenter/faq">Pogosto zastavljana vprašanja</ulink></para>
 
 </sect3>
 
 <sect3 id="welcome-basic-applications">
-<title
->Osnovni programi</title>
-
-<para
-><ulink url="help:/kicker"
->Pult</ulink
-></para>
-
-<para
-><ulink url="help:/kcontrol"
->Nadzorno središče</ulink
-></para>
-
-<para
-><ulink url="help:/konqueror"
->Upravljalnik datotek</ulink
-></para>
+<title>Osnovni programi</title>
+
+<para><ulink url="help:/kicker">Pult</ulink></para>
+
+<para><ulink url="help:/kcontrol">Nadzorno središče</ulink></para>
+
+<para><ulink url="help:/konqueror">Upravljalnik datotek</ulink></para>
 
 </sect3>
 </sect2>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/whatistde.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/whatistde.docbook
index 6e108e12bc4..10b8f5455cc 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/whatistde.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/khelpcenter/whatistde.docbook
@@ -1,102 +1,58 @@
 <chapter id="what-is-tde">
 <chapterinfo>
-<date
->2002-01-18</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-01-18</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 </chapterinfo>
-<title
->Kaj je &tde;?</title>
+<title>Kaj je &tde;?</title>
 <anchor id="whatistde"/>
 
 <sect1 id="what-is-tde-introduction">
-<title
->Kaj je &tde;?</title>
+<title>Kaj je &tde;?</title>
 
-<para
->&tde; je namizno okolje. Z drugimi besedami, &tde; je zbirka programov, tehnologij in dokumentacije, ki poskuša običajnemu uporabniku računalnika olajšati življenje. &tde; je meri na delovne postaje tipa &UNIX;. Je omrežno pregleden in sledi sodobni delovni filozofiji. </para>
+<para>&tde; je namizno okolje. Z drugimi besedami, &tde; je zbirka programov, tehnologij in dokumentacije, ki poskuša običajnemu uporabniku računalnika olajšati življenje. &tde; je meri na delovne postaje tipa &UNIX;. Je omrežno pregleden in sledi sodobni delovni filozofiji. </para>
 
-<para
->Ustvarjalec namiznega okolja K (KDE) je po celem svetu raztresena skupina programskih inžinirjev. Glavni cilj skupine je priskrbeti zelo kakovostno programsko opremo, ki daje uporabniku preprost nadzor nad viri njegovega računalnika.</para>
+<para>Ustvarjalec namiznega okolja K (KDE) je po celem svetu raztresena skupina programskih inžinirjev. Glavni cilj skupine je priskrbeti zelo kakovostno programsko opremo, ki daje uporabniku preprost nadzor nad viri njegovega računalnika.</para>
 
-<para
->&tde; poskuša zapolniti potrebo po preprosto uporabljivem namizju za &UNIX;delovne postaje, podobnemu namiznim okoljem, ki jih najdemo pod &Mac; <acronym
->OS</acronym
-> ali &Windows; 95/NT. &tde; zapolnjuje potrebo uporabnikov po za uporabo preprostem delovnem okolju. Orodja, ki so uporabljena za dosego tega cilja so: razširjena interna komunikacija programov, uporaba komponent, posplošen 'povleci in spusti', enoten izgled in občutek in še mnogo drugega. Tako &tde; ponuja mnogo več kot tradicionalni &UNIX;-ovi okenski upravljalniki.</para>
+<para>&tde; poskuša zapolniti potrebo po preprosto uporabljivem namizju za &UNIX;delovne postaje, podobnemu namiznim okoljem, ki jih najdemo pod &Mac; <acronym>OS</acronym> ali &Windows; 95/NT. &tde; zapolnjuje potrebo uporabnikov po za uporabo preprostem delovnem okolju. Orodja, ki so uporabljena za dosego tega cilja so: razširjena interna komunikacija programov, uporaba komponent, posplošen 'povleci in spusti', enoten izgled in občutek in še mnogo drugega. Tako &tde; ponuja mnogo več kot tradicionalni &UNIX;-ovi okenski upravljalniki.</para>
 
-<para
->Stabilnost, skalabilnost in odprtost so kvalitete, ki so povzdignile &UNIX; v nezamenljivo izbiro profesionalcev informacijske tehnologije za dolga leta. &tde; nagrajuje to izvrstno osnovno ogrodej in prinaša nove, zelo potrebne kvalitete: uporabnost, prijaznost do uporabnika in lepoto! &tde; je bil prvi in ostaja vodilni igralec pri vnosu teh kvalitet v &UNIX;, ki je mnoga leta predstavljal vodilno platformo za strežnike in znanstvene ustanove, vendar pa ni bil posebej privlačen za namizne uporabnike.</para>
+<para>Stabilnost, skalabilnost in odprtost so kvalitete, ki so povzdignile &UNIX; v nezamenljivo izbiro profesionalcev informacijske tehnologije za dolga leta. &tde; nagrajuje to izvrstno osnovno ogrodej in prinaša nove, zelo potrebne kvalitete: uporabnost, prijaznost do uporabnika in lepoto! &tde; je bil prvi in ostaja vodilni igralec pri vnosu teh kvalitet v &UNIX;, ki je mnoga leta predstavljal vodilno platformo za strežnike in znanstvene ustanove, vendar pa ni bil posebej privlačen za namizne uporabnike.</para>
 
-<para
->Brez &UNIX;-a ne bi bilo Interneta ali pa bi imel drugačno, dolgočasnejšo podobo. Vendar pa &UNIX; do sedaj ni naslavljal potreb povprečnega uporabnika računalnika. To dejstvo je posebno nesrečno, saj je kar nekaj različic Unixa (<ulink url="http://www.linux.org"
->&Linux;</ulink
->, <ulink url="http://www.freebsd.org"
->FreeBSD</ulink
->, <ulink url="http://www.netbsd.org"
->NetBSD</ulink
->, &itd;.) prosto dosegljivih v internetu. Vse so izvrstne kakovosti in stabilnosti. </para>
+<para>Brez &UNIX;-a ne bi bilo Interneta ali pa bi imel drugačno, dolgočasnejšo podobo. Vendar pa &UNIX; do sedaj ni naslavljal potreb povprečnega uporabnika računalnika. To dejstvo je posebno nesrečno, saj je kar nekaj različic Unixa (<ulink url="http://www.linux.org">&Linux;</ulink>, <ulink url="http://www.freebsd.org">FreeBSD</ulink>, <ulink url="http://www.netbsd.org">NetBSD</ulink>, &itd;.) prosto dosegljivih v internetu. Vse so izvrstne kakovosti in stabilnosti. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="what-is-tde-the-desktop">
-<title
->&tde; - namizno okolje</title>
+<title>&tde; - namizno okolje</title>
 
-<para
->V kombinaciji s prosto implementacijo &UNIX;-a ponuja &tde; v celoti prosto namizno računalniško platformo za doma ali za delo.</para>
+<para>V kombinaciji s prosto implementacijo &UNIX;-a ponuja &tde; v celoti prosto namizno računalniško platformo za doma ali za delo.</para>
 
-<para
-> Ta platforma je vsakomur dosegljiva brez plačila vključno z izvorno kodo, ki jo lahko vsakdo spreminja.</para>
+<para> Ta platforma je vsakomur dosegljiva brez plačila vključno z izvorno kodo, ki jo lahko vsakdo spreminja.</para>
 
-<para
->Medtem, ko vedno obstaja prostor za izboljšave, verjamemo, da smo prispevali uporabno alternativo nekaterim bolj razširjenim in komercialnim kombinacijam opracijski sistem/namizje ki so dosegljive danes. Upamo, da bo kombinacija &UNIX;/&tde; končno prinesla odprto, zanesljivo, stabilno in monopola prosto računalništvo povprečnemu uporabniku, ki so ga znanstveniki in računalniški profesionalci širom sveta uživali že leta. </para>
+<para>Medtem, ko vedno obstaja prostor za izboljšave, verjamemo, da smo prispevali uporabno alternativo nekaterim bolj razširjenim in komercialnim kombinacijam opracijski sistem/namizje ki so dosegljive danes. Upamo, da bo kombinacija &UNIX;/&tde; končno prinesla odprto, zanesljivo, stabilno in monopola prosto računalništvo povprečnemu uporabniku, ki so ga znanstveniki in računalniški profesionalci širom sveta uživali že leta. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="what-is-tde-the-development-framework">
-<title
->&tde; - razvojno ogrodje programov</title>
+<title>&tde; - razvojno ogrodje programov</title>
 
-<para
->&tde; se osredotoča na uporabnikove potrebe, vendar pa je jasno, da je to laže doseči, če ponudimo razvijalcem najboljša orodja. Koda &tde; vsebuje nekaj najboljših razvojnih tehnologij modernega računalništva.</para>
+<para>&tde; se osredotoča na uporabnikove potrebe, vendar pa je jasno, da je to laže doseči, če ponudimo razvijalcem najboljša orodja. Koda &tde; vsebuje nekaj najboljših razvojnih tehnologij modernega računalništva.</para>
 
-<para
->Pisanje programov pod &UNIX;/X11 je bil zelo mukotrpen in delovno intenziven proces. &tde; priznava dejstvo, da je računalniška platforma dobra le toliko kolikor je prvovrstnih programov, ki so dosegljivi uporabnikom te določene platforme.</para>
+<para>Pisanje programov pod &UNIX;/X11 je bil zelo mukotrpen in delovno intenziven proces. &tde; priznava dejstvo, da je računalniška platforma dobra le toliko kolikor je prvovrstnih programov, ki so dosegljivi uporabnikom te določene platforme.</para>
 
-<para
->&tde; definira nove tehnologije v &DCOP;  in KParts, ki so ustvarjene za to, da ponudijo komponentni model in tehnologije. Skupaj s celovitim programskim vmesnikom knjižnic &tde; sta &DCOP;/KParts postavljena v neposreden dvoboj s podobnimi tehnologijami, kot je na primer &Microsoft; <abbrev
->MFC</abbrev
->/<abbrev
->COM</abbrev
->/ActiveX. Izvrstna kvaliteta in visoka stopnja dodelanosti programskega vmesnika &tde; (<acronym
->API</acronym
->) omogoča razvijalcem, da se osredotočajo na originalne in zanimive stvari in se izogibaju izuljanju tople vode.</para>
+<para>&tde; definira nove tehnologije v &DCOP;  in KParts, ki so ustvarjene za to, da ponudijo komponentni model in tehnologije. Skupaj s celovitim programskim vmesnikom knjižnic &tde; sta &DCOP;/KParts postavljena v neposreden dvoboj s podobnimi tehnologijami, kot je na primer &Microsoft; <abbrev>MFC</abbrev>/<abbrev>COM</abbrev>/ActiveX. Izvrstna kvaliteta in visoka stopnja dodelanosti programskega vmesnika &tde; (<acronym>API</acronym>) omogoča razvijalcem, da se osredotočajo na originalne in zanimive stvari in se izogibaju izuljanju tople vode.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="what-is-tde-the-office-suite">
-<title
->&tde; - zbirka pisarniških programov</title>
-
-<para
->V svoji trenutni obliki &tde; poleg osnovnih namiznih komponent ponuja zbirko močnih pisarniških programov, v svetu poznanih z imenom &koffice;.</para>
-
-<para
->&koffice; je osnovan na tehnologijah &tde; &DCOP;/KParts. Trenutno vsebuje: urejevalnik besedil z zmožnostmi namiznega založništva (&kword;), preglednico (&kspread;) spremljajoč program za risanje grafov (&kchart;), program za izdelavo predstavitev (&kpresenter;) in vektorski risarski program (&kontour;). Vse skupaj tesno povezuje <application
->Delovni prostor KOffice</application
->, integirana lupina, ki olajša uporabo komponent &koffice; v povezavi druge z drugo Dodatne komponente vključujejo poštnega odjemalca, bralnika novic in močnega osebnega organizatorja <abbrev
->PIM</abbrev
-> (angl. Personal Information Manager).</para>
-
-<para
->Medtem ko so nekateri od teh programov še vedno v alfa razvoju, se drugi hitro približujejo izdaji. Na primer, &kpresenter;, predstavitveni program za &tde; je bil uspešno uporabljen na 5. mednarodnem kongresu &Linux;a v Kölnu (Nemčija), kjer je skrbel za predstavitev &tde;. </para>
-
-<para
->Radi bi vas povabili,  <ulink url="http://www.kde.org"
->da se naučite več o &tde;</ulink
-> in <ulink url="http://koffice.kde.org"
->&koffice;</ulink
->.</para>
+<title>&tde; - zbirka pisarniških programov</title>
+
+<para>V svoji trenutni obliki &tde; poleg osnovnih namiznih komponent ponuja zbirko močnih pisarniških programov, v svetu poznanih z imenom &koffice;.</para>
+
+<para>&koffice; je osnovan na tehnologijah &tde; &DCOP;/KParts. Trenutno vsebuje: urejevalnik besedil z zmožnostmi namiznega založništva (&kword;), preglednico (&kspread;) spremljajoč program za risanje grafov (&kchart;), program za izdelavo predstavitev (&kpresenter;) in vektorski risarski program (&kontour;). Vse skupaj tesno povezuje <application>Delovni prostor KOffice</application>, integirana lupina, ki olajša uporabo komponent &koffice; v povezavi druge z drugo Dodatne komponente vključujejo poštnega odjemalca, bralnika novic in močnega osebnega organizatorja <abbrev>PIM</abbrev> (angl. Personal Information Manager).</para>
+
+<para>Medtem ko so nekateri od teh programov še vedno v alfa razvoju, se drugi hitro približujejo izdaji. Na primer, &kpresenter;, predstavitveni program za &tde; je bil uspešno uporabljen na 5. mednarodnem kongresu &Linux;a v Kölnu (Nemčija), kjer je skrbel za predstavitev &tde;. </para>
+
+<para>Radi bi vas povabili,  <ulink url="http://www.kde.org">da se naučite več o &tde;</ulink> in <ulink url="http://koffice.kde.org">&koffice;</ulink>.</para>
 
 </sect1>
 </chapter>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/dma/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/dma/index.docbook
index 62c38e1fb74..a17f9899d96 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/dma/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/dma/index.docbook
@@ -2,143 +2,54 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Informacije o <acronym
->DMA</acronym
-> kanalih</title>
+<title>Informacije o <acronym>DMA</acronym> kanalih</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->H&ouml;lzer</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>H&ouml;lzer</surname> </author>
 
-<author
-> <firstname
->Helge</firstname
-> <surname
->Deller</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Helge</firstname> <surname>Deller</surname> </author>
 
-<author
-> <firstname
->Duncan</firstname
-> <surname
->Haldane</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Duncan</firstname> <surname>Haldane</surname> </author>
 
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->DMA</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>DMA</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1>
-<title
->Informacije o <acronym
->DMA</acronym
-> kanalih</title>
+<title>Informacije o <acronym>DMA</acronym> kanalih</title>
 
-<para
-> Ta stran prikazuje informacije o <acronym
->DMA</acronym
-> (Direct Memory Access) kanalih. <acronym
->DMA</acronym
-> kanal je direktna povezava, ki omogoča napravam prenašanje podatkov v in iz pomnilnika, brez da bi ti šli skozi procesor. Običajno i386-arhitekturni sistemi (<acronym
->PC</acronym
->-ji) imajo osem <acronym
->DMA</acronym
-> kanalov (0-7). </para>
+<para> Ta stran prikazuje informacije o <acronym>DMA</acronym> (Direct Memory Access) kanalih. <acronym>DMA</acronym> kanal je direktna povezava, ki omogoča napravam prenašanje podatkov v in iz pomnilnika, brez da bi ti šli skozi procesor. Običajno i386-arhitekturni sistemi (<acronym>PC</acronym>-ji) imajo osem <acronym>DMA</acronym> kanalov (0-7). </para>
 
-<note
-> <para
-> Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih informacije o <acronym
->DMA</acronym
-> kanalih še ne morejo biti prikazane. </para
-> </note>
+<note> <para> Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih informacije o <acronym>DMA</acronym> kanalih še ne morejo biti prikazane. </para> </note>
 
-<para
-> Na &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile"
->/proc/dma</filename
->, ki je na voljo, samo če je psevdo-datotečni sistem <filename class="directory"
->/proc</filename
-> sestavljen v jedru. </para>
+<para> Na &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile">/proc/dma</filename>, ki je na voljo, samo če je psevdo-datotečni sistem <filename class="directory">/proc</filename> sestavljen v jedru. </para>
 
-<para
-> Prikazan je seznam trenutno-registriranih (<acronym
->ISA</acronym
-> vodilo) <acronym
->DMA</acronym
-> kanalov, ki so v uporabi. Prvi stolpec prikazuje <acronym
->DMA</acronym
-> kanale, drugi stolpec pa prikazuje naprave, ki uporabljajo te kanale. </para>
+<para> Prikazan je seznam trenutno-registriranih (<acronym>ISA</acronym> vodilo) <acronym>DMA</acronym> kanalov, ki so v uporabi. Prvi stolpec prikazuje <acronym>DMA</acronym> kanale, drugi stolpec pa prikazuje naprave, ki uporabljajo te kanale. </para>
 
-<para
-> Neuporabljeni <acronym
->DMA</acronym
-> kanali niso na seznamu. </para>
+<para> Neuporabljeni <acronym>DMA</acronym> kanali niso na seznamu. </para>
 
-<para
-> Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani. </para>
+<para> Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani. </para>
 
 <sect2 id="dma-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-<para
-> Matthias H&ouml;lzer <email
->hoelzer@kde.org</email
->, Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
->, Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
->,and Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+<para> Matthias H&ouml;lzer <email>hoelzer@kde.org</email>, Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email>, Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email>,and Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 </sect2>
 </sect1>
 </article>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/partitions/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/partitions/index.docbook
index 8a0c0b5f6db..18e7b31c453 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/partitions/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/partitions/index.docbook
@@ -2,117 +2,51 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Informacije o particijah</title>
+<title>Informacije o particijah</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->H&ouml;lzer</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Helge</firstname
-> <surname
->Deller</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Duncan</firstname
-> <surname
->Haldane</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>H&ouml;lzer</surname> </author>
+<author> <firstname>Helge</firstname> <surname>Deller</surname> </author>
+<author> <firstname>Duncan</firstname> <surname>Haldane</surname> </author>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->pogonske particije</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>pogonske particije</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1>
-<title
->Informacije o particijah</title>
+<title>Informacije o particijah</title>
 
-<para
->Ta stran prikazuje informacije o particijah na vaših trdih diskih.</para>
+<para>Ta stran prikazuje informacije o particijah na vaših trdih diskih.</para>
 
-<note
-><para
->Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih še ni mogoče prikazati informacij o particijah.</para
-></note>
+<note><para>Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih še ni mogoče prikazati informacij o particijah.</para></note>
 
-<para
->Na &Linux;u se ta podatek prebere iz <filename class="devicefile"
->/proc/partitions</filename
->, ki je dosegljiv le, če je psevdo-datotečni sistem <filename class="devicefile"
->/proc</filename
-> preveden v (2.1.x ali novejše) jedro sistema.</para>
+<para>Na &Linux;u se ta podatek prebere iz <filename class="devicefile">/proc/partitions</filename>, ki je dosegljiv le, če je psevdo-datotečni sistem <filename class="devicefile">/proc</filename> preveden v (2.1.x ali novejše) jedro sistema.</para>
 
-<para
->Prva dva stolpca sta večja in manjša številka. Tretji stolpec je število blokov (običajno je 1 blok = 1024 bajtov). Četrti stolpec je oznaka naprave.</para>
+<para>Prva dva stolpca sta večja in manjša številka. Tretji stolpec je število blokov (običajno je 1 blok = 1024 bajtov). Četrti stolpec je oznaka naprave.</para>
 
-<para
->Uporabnik ne more spreminjati nobenih nastavitev na tej strani.</para>
+<para>Uporabnik ne more spreminjati nobenih nastavitev na tej strani.</para>
 
 <sect2 id="partition-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
-> Matthias H&ouml;lzer <email
->hoelzer@kde.org</email
->, Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
->, Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
->,and Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
+<para> Matthias H&ouml;lzer <email>hoelzer@kde.org</email>, Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email>, Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email>,and Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pci/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pci/index.docbook
index b7c841f869c..4aeff5cf1aa 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pci/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pci/index.docbook
@@ -2,135 +2,51 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
-><acronym
->PCI</acronym
->-vodila in nameščene <acronym
->PCI</acronym
-> kartice</title>
+<title><acronym>PCI</acronym>-vodila in nameščene <acronym>PCI</acronym> kartice</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->H&ouml;lzer</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Helge</firstname
-> <surname
->Deller</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Duncan</firstname
-> <surname
->Haldane</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>H&ouml;lzer</surname> </author>
+<author> <firstname>Helge</firstname> <surname>Deller</surname> </author>
+<author> <firstname>Duncan</firstname> <surname>Haldane</surname> </author>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->PCI</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>PCI</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="pci">
 
-<title
-><acronym
->PCI</acronym
->-vodila in nameščene <acronym
->PCI</acronym
-> kartice</title>
+<title><acronym>PCI</acronym>-vodila in nameščene <acronym>PCI</acronym> kartice</title>
 
-<para
->Ta stran prikazuje informacije o <acronym
->PCI</acronym
->-vodilih in nameščenih <acronym
->PCI</acronym
-> karticah, ter drugih naprav, ki uporabljajo Peripheral Component Interconnect (<acronym
->PCI</acronym
->) vodila.</para>
+<para>Ta stran prikazuje informacije o <acronym>PCI</acronym>-vodilih in nameščenih <acronym>PCI</acronym> karticah, ter drugih naprav, ki uporabljajo Peripheral Component Interconnect (<acronym>PCI</acronym>) vodila.</para>
 
-<note
-><para
->Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih, še ni mogoče prikazati <acronym
->PCI</acronym
->-informacij.</para
-> </note>
+<note><para>Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih, še ni mogoče prikazati <acronym>PCI</acronym>-informacij.</para> </note>
 
-<para
->V &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile"
->/proc/pci</filename
->, ki je na voljo samo, če je <filename  class="directory"
->/proc</filename
-> psevdo-datotečni sistem sestavljen v jedru. Prikazan je seznam vseh najdenih <acronym
->PCI</acronym
-> naprav med inicalizacijo, ter njihove nastavitve.</para>
+<para>V &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile">/proc/pci</filename>, ki je na voljo samo, če je <filename  class="directory">/proc</filename> psevdo-datotečni sistem sestavljen v jedru. Prikazan je seznam vseh najdenih <acronym>PCI</acronym> naprav med inicalizacijo, ter njihove nastavitve.</para>
 
-<para
->Vsak vnos se začne z vodilom, napravo in funkcijsko številko.</para>
-<para
->Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej stran.</para>
+<para>Vsak vnos se začne z vodilom, napravo in funkcijsko številko.</para>
+<para>Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej stran.</para>
 
 <sect2 id="pci-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
-> Matthias H&ouml;lzer <email
->hoelzer@kde.org</email
->, Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
->, Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
-> in Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
+<para> Matthias H&ouml;lzer <email>hoelzer@kde.org</email>, Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email>, Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email> in Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pcmcia/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pcmcia/index.docbook
index 2501147c2b2..bf8e9b12b98 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pcmcia/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/pcmcia/index.docbook
@@ -2,85 +2,43 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
-><acronym
->PCMCIA</acronym
-></title>
+<title><acronym>PCMCIA</acronym></title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->notesnik</keyword>
-<keyword
->PCMCIA</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>notesnik</keyword>
+<keyword>PCMCIA</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="pcmcia">
-<title
-><acronym
->PCMCIA</acronym
-></title>
+<title><acronym>PCMCIA</acronym></title>
 
-<para
->Ta modul prikazuje informacije o karticah <acronym
->PCMCIA</acronym
-></para>
+<para>Ta modul prikazuje informacije o karticah <acronym>PCMCIA</acronym></para>
 
-<para
->Točnost informacije je sistemsko odvisna. Na večini sistemov še ni mogoče prikazati informacij.</para>
+<para>Točnost informacije je sistemsko odvisna. Na večini sistemov še ni mogoče prikazati informacij.</para>
 
 <sect2 id="pcmia-author">
 
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
->Ta razdelek je napisal Paul Campbell <email
->paul@taniwha.com</email
-></para>
+<para>Ta razdelek je napisal Paul Campbell <email>paul@taniwha.com</email></para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/processor/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/processor/index.docbook
index 1a9b350bfc2..2479aaeda05 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/processor/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/processor/index.docbook
@@ -2,123 +2,52 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Informacije o procesorju</title>
+<title>Informacije o procesorju</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->H&ouml;lzer</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Helge</firstname
-> <surname
->Deller</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Duncan</firstname
-> <surname
->Haldane</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>H&ouml;lzer</surname> </author>
+<author> <firstname>Helge</firstname> <surname>Deller</surname> </author>
+<author> <firstname>Duncan</firstname> <surname>Haldane</surname> </author>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->CPE</keyword>
-<keyword
->procesor</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>CPE</keyword>
+<keyword>procesor</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="processor">
-<title
->Informacije o procesorju</title>
+<title>Informacije o procesorju</title>
 
-<para
->Ta stran prikazuje informacije o sistemski Centralno Procesni Enoti (<acronym
->CPE</acronym
->).</para>
+<para>Ta stran prikazuje informacije o sistemski Centralno Procesni Enoti (<acronym>CPE</acronym>).</para>
 
-<note
-><para
->Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih še ni mogoče prikazati informacije o procesorju.</para
-></note>
+<note><para>Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih še ni mogoče prikazati informacije o procesorju.</para></note>
 
-<para
->V &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile"
->/proc/cpuinfo</filename
->, ki je na voljo samo, če je <filename class="directory"
->/proc</filename
-> psevdo-datotečni sistem sestavljen v jedu.</para>
+<para>V &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile">/proc/cpuinfo</filename>, ki je na voljo samo, če je <filename class="directory">/proc</filename> psevdo-datotečni sistem sestavljen v jedu.</para>
 
-<para
->Točna vsebina okna bo odvisna od <acronym
->CPE</acronym
->(-jev) v vaši mašini, vendar je v splošnem okno organizirano v dva stoplca. V prvem stolpcu so parameteri, v drugem pa so vrednosti teh parametrov.</para>
+<para>Točna vsebina okna bo odvisna od <acronym>CPE</acronym>(-jev) v vaši mašini, vendar je v splošnem okno organizirano v dva stoplca. V prvem stolpcu so parameteri, v drugem pa so vrednosti teh parametrov.</para>
 
-<para
->Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani.</para>
+<para>Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani.</para>
 
 <sect2 id="proc-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
-> Matthias H&ouml;lzer <email
->hoelzer@kde.org</email
->, Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
->, Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
-> in Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
+<para> Matthias H&ouml;lzer <email>hoelzer@kde.org</email>, Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email>, Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email> in Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/protocols/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/protocols/index.docbook
index e8d1045df1c..631990017a0 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/protocols/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/protocols/index.docbook
@@ -2,77 +2,41 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Protokoli</title>
+<title>Protokoli</title>
 
 <articleinfo>
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Lauri</firstname
-> <surname
->Watts</surname
-> </author>
+<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author>
 
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->Protokoli</keyword>
-<keyword
->VI procesi (IOSlaves)</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>Protokoli</keyword>
+<keyword>VI procesi (IOSlaves)</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="protocols">
-<title
->Protokoli</title>
+<title>Protokoli</title>
 
-<para
->Na levi strani pulta boste videli seznam IOSlaveov, ki so nameščeni na vašem sistemu. IOSlave predstavljajo način, kako se &kde; programi <quote
->pogovarjajo</quote
-> z drugimi računalniki, programi ali ali delujejo na datotekah.</para>
+<para>Na levi strani pulta boste videli seznam IOSlaveov, ki so nameščeni na vašem sistemu. IOSlave predstavljajo način, kako se &kde; programi <quote>pogovarjajo</quote> z drugimi računalniki, programi ali ali delujejo na datotekah.</para>
 
-<para
->Klik na ime bo prikazal podatke o IOSlaveu, kot je na primer, kako ga uporabiti in kaj počne.</para>
+<para>Klik na ime bo prikazal podatke o IOSlaveu, kot je na primer, kako ga uporabiti in kaj počne.</para>
 
-<para
->Modul protokolov je le infomrativen in v njem ne morete spremeniti ničesar.</para>
+<para>Modul protokolov je le infomrativen in v njem ne morete spremeniti ničesar.</para>
 
 <sect2>
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email
->lauri@kde.org</email
-></para>
+<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para>
 
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar <email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 
 </sect2>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/samba/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/samba/index.docbook
index ccdd7640505..12ff2788e17 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/samba/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/samba/index.docbook
@@ -2,340 +2,116 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Informacije o statusu Sambe</title>
+<title>Informacije o statusu Sambe</title>
 <articleinfo>
 
 
-<authorgroup
-><author
-><firstname
->Alexander</firstname
-><surname
->Neundorf</surname
-></author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-> <firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-> </othercredit
-><othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod posodobil</contrib
-> <firstname
->Matej</firstname
-> <surname
->Badalič</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-> </affiliation
-></othercredit>
-</authorgroup
-> 
-
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<authorgroup><author><firstname>Alexander</firstname><surname>Neundorf</surname></author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib> <firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname> <affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation> </othercredit><othercredit role="translator"><contrib>Prevod posodobil</contrib> <firstname>Matej</firstname> <surname>Badalič</surname> <affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address> </affiliation></othercredit>
+</authorgroup> 
+
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->Samba</keyword>
-<keyword
->sistemske informacije</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>Samba</keyword>
+<keyword>sistemske informacije</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="sambastatus">
 
 
-<title
->Informacije o statusu Sambe</title>
-
-<para
->Statusni monitor Sambe in <acronym
->NFS</acronym
-> je vmesnik za programa <command
->smbstatus</command
-> in <command
->showmount</command
->. Smbstatus poroča o trenutnih povezavah samba in je del paketa Samba tools, ki implementira protokol <acronym
->SMB</acronym
-> (Session Message Block), imenovan tudi NetBIOS oziroma LanManager protokol.</para>
-
-<para
->Ta protokol se uporablja za zagotavljanje deljenih servisov tiskanja in skupnih diskov na omrežju, v katerem tečejo tudi različne vrste &Microsoft; &Windows;.</para>
-
-<para
-><command
->showmount</command
-> je del programskega paketa <acronym
->NFS</acronym
->. <acronym
->NFS</acronym
-> pomeni Network File System in je tradicionalni &UNIX;-ov način dostopa do imenikov preko omrežja. V tem primeru je razčlenjen izpis ukaza <command
->showmount</command
-> <option
->-a localhost</option
->. Na nekaterih sistemih se showmount nahaja v <filename class="directory"
->/usr/sbin</filename
->, preverite, če se nahaja v vaši spremenljivki <envar
->PATH</envar
->.</para>
+<title>Informacije o statusu Sambe</title>
+
+<para>Statusni monitor Sambe in <acronym>NFS</acronym> je vmesnik za programa <command>smbstatus</command> in <command>showmount</command>. Smbstatus poroča o trenutnih povezavah samba in je del paketa Samba tools, ki implementira protokol <acronym>SMB</acronym> (Session Message Block), imenovan tudi NetBIOS oziroma LanManager protokol.</para>
+
+<para>Ta protokol se uporablja za zagotavljanje deljenih servisov tiskanja in skupnih diskov na omrežju, v katerem tečejo tudi različne vrste &Microsoft; &Windows;.</para>
+
+<para><command>showmount</command> je del programskega paketa <acronym>NFS</acronym>. <acronym>NFS</acronym> pomeni Network File System in je tradicionalni &UNIX;-ov način dostopa do imenikov preko omrežja. V tem primeru je razčlenjen izpis ukaza <command>showmount</command> <option>-a localhost</option>. Na nekaterih sistemih se showmount nahaja v <filename class="directory">/usr/sbin</filename>, preverite, če se nahaja v vaši spremenljivki <envar>PATH</envar>.</para>
 
 <sect2 id="smb-exports">
-<title
->Izvozi</title>
-
-<para
->Na tej strani lahko vidite velik seznam, ki prikazuje trenutno aktivne povezave do virov Samba in <acronym
->NFS</acronym
-> vašega računalnika. Prvi stolpec prikazuje, ali gre za vir Samba (<acronym
->SMB</acronym
->) ali za izvoz <acronym
->NFS</acronym
->. Drugi stolpec vsebuje ime skupnega vira, tretji ime oddaljenega gostitelja, ki dostopa do tega vira. Nadaljni stolpci imajo pomen le za skupne vire Samba.</para>
-
-<para
->Četrti stolpec vsebuje uporabniški <abbrev
->ID</abbrev
-> uporabnika, ki dostopa do tega skupnega vira. Upoštevajte, da ta ni nujno enak &UNIX;-ovemu uporabniškemu <abbrev
->ID</abbrev
->-ju tega uporabnika. Isto velja za naslednji stolpec, ki prikazuje skupinski <abbrev
->ID</abbrev
-> uporabnika.</para>
-
-<para
->Vsaka povezava z enim od vaših deljenih virov je obravnavana s strani enega procesa (<command
->smbd</command
->), naslednji stolpec prikazuje process <abbrev
->ID</abbrev
-> (<acronym
->pid</acronym
->
->) tega <command
->smbd</command
->. Če ubijete proces, bo povezani uporabnik izgubil povezavo. Če oddaljeni uporabnik dela pod &Windows;, se bo takoj, ko je ta proces ubit ustvaril nov, tako da tega skoraj ne bo opazil.</para>
-
-<para
->Zadnji stolpec kaže koliko datotek ima uporabnik trenutno odprtih. Tukaj lahko vidite, koliko datotek ima <emphasis
->odprtih</emphasis
-> sedaj, ne vidite pa, koliko jih je dosedaj kopiral, odprl, &itd;</para>
+<title>Izvozi</title>
+
+<para>Na tej strani lahko vidite velik seznam, ki prikazuje trenutno aktivne povezave do virov Samba in <acronym>NFS</acronym> vašega računalnika. Prvi stolpec prikazuje, ali gre za vir Samba (<acronym>SMB</acronym>) ali za izvoz <acronym>NFS</acronym>. Drugi stolpec vsebuje ime skupnega vira, tretji ime oddaljenega gostitelja, ki dostopa do tega vira. Nadaljni stolpci imajo pomen le za skupne vire Samba.</para>
+
+<para>Četrti stolpec vsebuje uporabniški <abbrev>ID</abbrev> uporabnika, ki dostopa do tega skupnega vira. Upoštevajte, da ta ni nujno enak &UNIX;-ovemu uporabniškemu <abbrev>ID</abbrev>-ju tega uporabnika. Isto velja za naslednji stolpec, ki prikazuje skupinski <abbrev>ID</abbrev> uporabnika.</para>
+
+<para>Vsaka povezava z enim od vaših deljenih virov je obravnavana s strani enega procesa (<command>smbd</command>), naslednji stolpec prikazuje process <abbrev>ID</abbrev> (<acronym>pid</acronym>>) tega <command>smbd</command>. Če ubijete proces, bo povezani uporabnik izgubil povezavo. Če oddaljeni uporabnik dela pod &Windows;, se bo takoj, ko je ta proces ubit ustvaril nov, tako da tega skoraj ne bo opazil.</para>
+
+<para>Zadnji stolpec kaže koliko datotek ima uporabnik trenutno odprtih. Tukaj lahko vidite, koliko datotek ima <emphasis>odprtih</emphasis> sedaj, ne vidite pa, koliko jih je dosedaj kopiral, odprl, &itd;</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2 id="smb-imports">
-<title
->Uvozi</title>
+<title>Uvozi</title>
 
-<para
-> Tukaj lahko vidite, kateri Samba in <acronym
->NFS</acronym
-> viri z drugih gostiteljev so priklopljeni na vaš lokalni sistem. Prvi stolpec prikazuje ali gre za Samba ali <acronym
->NFS</acronym
-> vir, drugi prikazuje njegovo ime in tretji kaže kje je priklopljen.</para>
+<para> Tukaj lahko vidite, kateri Samba in <acronym>NFS</acronym> viri z drugih gostiteljev so priklopljeni na vaš lokalni sistem. Prvi stolpec prikazuje ali gre za Samba ali <acronym>NFS</acronym> vir, drugi prikazuje njegovo ime in tretji kaže kje je priklopljen.</para>
 
-<para
->Priklopljene vire <acronym
->NFS</acronym
-> bi morali videti v &Linux;-u (to je bilo preverjeno) delati pa bi moralo tudi na &Solaris;-u (to ni bilo preverjeno).</para>
+<para>Priklopljene vire <acronym>NFS</acronym> bi morali videti v &Linux;-u (to je bilo preverjeno) delati pa bi moralo tudi na &Solaris;-u (to ni bilo preverjeno).</para>
 
 </sect2>
 
-<sect2 id="smb-log"
-> 
-<title
->Dnevniki</title
-> 
-
-<para
->Ta stran na prijeten način predstavlja vsebino vaše lokalne dnevniške datoteke sambe. Ko jo odprete, bo seznam prazen. Pritisniti morate gumb <guibutton
->Obnovi</guibutton
->, potem bo dnevniška datoteka sambe prebrana in rezultati prikazani. Preverite, ali je dnevniška datoteka na vašem sistemu resnično na mestu, podanem v vhodni vrstici. Če je kje drugje ali ima drugo ime, to popravite. Po spremembi imena morate znova pritisniti <guibutton
->Obnovi</guibutton
->.</para>
-
-<para
->Samba zapiše svoja dejanja glede na stopnjo zapisovanja dnevnikov (glejte <filename
->smb.conf</filename
->). Če je stopnja zapisovanja dnevnikov = 1, samba zapiše le, kadar se kdo prijavi na računalnik in ko je ta povezava znova zaprta. Pri stopnji zapisovanja dnevnikov = 2 si zabeleži tudi, če kdo odpre datoteko in jo znova zapre. Če je stopnja višja od 2, je zabeleženo še več stvari.</para>
-
-<para
->Če vas zanima, kdo dostopa do vašega računalnika in do katerih datotek, postavite stopnjo zapisovanja dnevnikov na 2 in redno ustvarite novo dnevniško datoteko (&npr; nastavite <command
->cron</command
-> opravilo, ki enkrat na teden premakne vašo trenutno dnevniško datoteko na drug imenik ali kaj podobnega). Drugače bo vaša dnevniška datoteka postala zelo velika.</para>
-
-<para
->S štirimi potrditvenimi polji pod velikim seznamom lahko določite, kateri dogodki se izpišejo v njem. Da vidite rezultate morate pritisniti <guibutton
->Obnovi</guibutton
->. Če je stopnja zapisovanja dnevnikov prenizka, ne boste videli ničesar.</para>
-
-<para
->S klikom na ime stolpca lahko uredite seznam glede na ta stolpec.</para>
+<sect2 id="smb-log"> 
+<title>Dnevniki</title> 
+
+<para>Ta stran na prijeten način predstavlja vsebino vaše lokalne dnevniške datoteke sambe. Ko jo odprete, bo seznam prazen. Pritisniti morate gumb <guibutton>Obnovi</guibutton>, potem bo dnevniška datoteka sambe prebrana in rezultati prikazani. Preverite, ali je dnevniška datoteka na vašem sistemu resnično na mestu, podanem v vhodni vrstici. Če je kje drugje ali ima drugo ime, to popravite. Po spremembi imena morate znova pritisniti <guibutton>Obnovi</guibutton>.</para>
+
+<para>Samba zapiše svoja dejanja glede na stopnjo zapisovanja dnevnikov (glejte <filename>smb.conf</filename>). Če je stopnja zapisovanja dnevnikov = 1, samba zapiše le, kadar se kdo prijavi na računalnik in ko je ta povezava znova zaprta. Pri stopnji zapisovanja dnevnikov = 2 si zabeleži tudi, če kdo odpre datoteko in jo znova zapre. Če je stopnja višja od 2, je zabeleženo še več stvari.</para>
+
+<para>Če vas zanima, kdo dostopa do vašega računalnika in do katerih datotek, postavite stopnjo zapisovanja dnevnikov na 2 in redno ustvarite novo dnevniško datoteko (&npr; nastavite <command>cron</command> opravilo, ki enkrat na teden premakne vašo trenutno dnevniško datoteko na drug imenik ali kaj podobnega). Drugače bo vaša dnevniška datoteka postala zelo velika.</para>
+
+<para>S štirimi potrditvenimi polji pod velikim seznamom lahko določite, kateri dogodki se izpišejo v njem. Da vidite rezultate morate pritisniti <guibutton>Obnovi</guibutton>. Če je stopnja zapisovanja dnevnikov prenizka, ne boste videli ničesar.</para>
+
+<para>S klikom na ime stolpca lahko uredite seznam glede na ta stolpec.</para>
 
 </sect2>
 
 
 <sect2 id="smb-statistics">
-<title
->Statistika</title>
-
-<para
->Na tej strani lahko filtrirate tretjo stran za določeno vsebino.</para>
-
-<para
->Denimo, da je polje <guilabel
->Dogodek</guilabel
-> (ne tisto v seznamu) postavljeno na <userinput
->Povezava</userinput
->, <guilabel
->Servis/Datoteka</guilabel
-> na <userinput
->*</userinput
->, <guilabel
->Gostitelj/Uporabnik</guilabel
-> prav tako <userinput
->*</userinput
->, <guilabel
->Prikaži razširjene informacije o servisu</guilabel
-> je onemogočen in <guilabel
->Prikaži razširjene informacije o gostitelju</guilabel
-> je tudi onemogočen.</para>
-
-<para
->Če sedaj pritisnete <guibutton
->Obnovi</guibutton
->, boste videli, kako pogosto je bila odprta povezava do deljenega vira <literal
->*</literal
-> to je do vsakršnega deljenega vira) z gostitelja <literal
->*</literal
-> (to je z vsakega gostitelja). Sedaj omogočite <guilabel
->Prikaži razširjene informacije o gostitelju</guilabel
-> in znova pritisnite <guibutton
->Obnovi</guibutton
->. Sedaj boste videli za vsakega gostitelja, ki ustreza <literal
->*</literal
->, koliko povezav je bilo odprtih preko njega.</para>
-
-<para
->Sedaj pritisnite <guibutton
->Zbriši</guibutton
->.</para>
-
-<para
->Postavite polje <guilabel
->Dogodek</guilabel
-> na 'Dostop do datoteke' in omogočite <guilabel
->Prikaži razširjene informacije o servisu</guilabel
-> ter znova pritisnite <guibutton
->Obnovi</guibutton
->.</para>
-
-<para
->Sedaj boste videli, kako pogosto je bila posamezna datoteka dostopana, če omogočite <guilabel
->Prikaži razširjene informacije o gostitelju</guilabel
->, boste videli, kako pogosto je katerikoli uporabnik odprl kakšno datoteko.</para>
-
-<para
->V vnosnih vrsticah <guilabel
->Servis/Datoteka</guilabel
-> in <guilabel
->Gostitelj/Uporabnik</guilabel
-> lahko uporabite posebne znake kot sta <literal
->*</literal
-> in <literal
->?</literal
-> na enak način, kot bi ju uporabili v ukazni vrstici.</para>
-
-<para
->S klikom na ime stolpca lahko uredite seznam glede na ta stolpec. Na ta način lahko preverite, katera datoteka je bila odprta najpogosteje oziroma, kateri uporabnik je odprl največ datotek ali karkoli drugega.</para>
+<title>Statistika</title>
+
+<para>Na tej strani lahko filtrirate tretjo stran za določeno vsebino.</para>
+
+<para>Denimo, da je polje <guilabel>Dogodek</guilabel> (ne tisto v seznamu) postavljeno na <userinput>Povezava</userinput>, <guilabel>Servis/Datoteka</guilabel> na <userinput>*</userinput>, <guilabel>Gostitelj/Uporabnik</guilabel> prav tako <userinput>*</userinput>, <guilabel>Prikaži razširjene informacije o servisu</guilabel> je onemogočen in <guilabel>Prikaži razširjene informacije o gostitelju</guilabel> je tudi onemogočen.</para>
+
+<para>Če sedaj pritisnete <guibutton>Obnovi</guibutton>, boste videli, kako pogosto je bila odprta povezava do deljenega vira <literal>*</literal> to je do vsakršnega deljenega vira) z gostitelja <literal>*</literal> (to je z vsakega gostitelja). Sedaj omogočite <guilabel>Prikaži razširjene informacije o gostitelju</guilabel> in znova pritisnite <guibutton>Obnovi</guibutton>. Sedaj boste videli za vsakega gostitelja, ki ustreza <literal>*</literal>, koliko povezav je bilo odprtih preko njega.</para>
+
+<para>Sedaj pritisnite <guibutton>Zbriši</guibutton>.</para>
+
+<para>Postavite polje <guilabel>Dogodek</guilabel> na 'Dostop do datoteke' in omogočite <guilabel>Prikaži razširjene informacije o servisu</guilabel> ter znova pritisnite <guibutton>Obnovi</guibutton>.</para>
+
+<para>Sedaj boste videli, kako pogosto je bila posamezna datoteka dostopana, če omogočite <guilabel>Prikaži razširjene informacije o gostitelju</guilabel>, boste videli, kako pogosto je katerikoli uporabnik odprl kakšno datoteko.</para>
+
+<para>V vnosnih vrsticah <guilabel>Servis/Datoteka</guilabel> in <guilabel>Gostitelj/Uporabnik</guilabel> lahko uporabite posebne znake kot sta <literal>*</literal> in <literal>?</literal> na enak način, kot bi ju uporabili v ukazni vrstici.</para>
+
+<para>S klikom na ime stolpca lahko uredite seznam glede na ta stolpec. Na ta način lahko preverite, katera datoteka je bila odprta najpogosteje oziroma, kateri uporabnik je odprl največ datotek ali karkoli drugega.</para>
 
 </sect2>
 
 
 <sect2 id="smb-stat-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-
-<para
->Avtorske pravice modula (copyright 2000): Michael Glauche in A. Neundorf <email
->alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email
-></para>
-
-<para
->Prvotno spisal Michael Glauche</para>
-
-<para
->Trenutni vzdrževalec: A. Neundorf <email
->alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email
-></para>
-
-<itemizedlist
-> <title
->Prispevali so</title
-> <listitem
-><para
->Konvrezija v kcontrol applet:</para
-> <para
->Matthias Hoelzer <email
->hoelzer@physik.uni-wurzburg.de</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Uporaba TDEProcess namesto popen in preverjanje napak:</para
-> <para
->David Faure <email
->David.Faure@insa-lyon.fr</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Konverzija v kcmodul, dodane tab strani 2,3,4, popravljen hrošč:</para
-> <para
->Alexander Neundorf <email
->alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email
-></para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Avtorske pravice dokumenta (copyright 2000) Alexander Neundorf <email
->alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email
-></para>
-
-<para
->Documentacijo je pretvoril v docbook Mike McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar <email
->andrej.vernekar@moj.net</email
->, posodobitev prevoda: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+
+<para>Avtorske pravice modula (copyright 2000): Michael Glauche in A. Neundorf <email>alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email></para>
+
+<para>Prvotno spisal Michael Glauche</para>
+
+<para>Trenutni vzdrževalec: A. Neundorf <email>alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email></para>
+
+<itemizedlist> <title>Prispevali so</title> <listitem><para>Konvrezija v kcontrol applet:</para> <para>Matthias Hoelzer <email>hoelzer@physik.uni-wurzburg.de</email></para></listitem> <listitem><para>Uporaba TDEProcess namesto popen in preverjanje napak:</para> <para>David Faure <email>David.Faure@insa-lyon.fr</email></para></listitem> <listitem><para>Konverzija v kcmodul, dodane tab strani 2,3,4, popravljen hrošč:</para> <para>Alexander Neundorf <email>alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email></para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Avtorske pravice dokumenta (copyright 2000) Alexander Neundorf <email>alexander.neundorf@rz.tu-ilmenau.de</email></para>
+
+<para>Documentacijo je pretvoril v docbook Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+
+<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email>, posodobitev prevoda: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/scsi/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/scsi/index.docbook
index f74ae7e8acf..1e0491ecdbf 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/scsi/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/scsi/index.docbook
@@ -2,132 +2,52 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Informacije o <acronym
->SCSI</acronym
-> vmesnikih</title>
+<title>Informacije o <acronym>SCSI</acronym> vmesnikih</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->H&ouml;lzer</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Helge</firstname
-> <surname
->Deller</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Duncan</firstname
-> <surname
->Haldane</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>H&ouml;lzer</surname> </author>
+<author> <firstname>Helge</firstname> <surname>Deller</surname> </author>
+<author> <firstname>Duncan</firstname> <surname>Haldane</surname> </author>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->SCSI</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>SCSI</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="scsi">
 
-<title
->Informacije o <acronym
->SCSI</acronym
-> vmesnikih</title>
-
-<para
->Ta stran prikazuje informacije o Small Computer Systems Interface (<acronym
->SCSI</acronym
->) vmesnikih in priključenih <acronym
->SCSI</acronym
-> napravah.</para>
-
-<note
-><para
->Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih <acronym
->SCSI</acronym
-> informacije še ne morejo biti prikazane.</para
-></note>
-
-<para
->V &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile"
->/proc/scsi/scsi</filename
->, ki je na voljo samo, če je <filename class="directory"
->/proc</filename
-> psevdo-datotečni sistem preveden v jedro. Prikazan je seznam vseh <acronym
->SCSI</acronym
-> naprav, ki jih pozna jedro.</para>
-
-<para
->Naprave so razporejene številčno po njihovem gostitelju (host), kanalu in <acronym
->ID</acronym
-> številkah.</para>
-
-<para
->Uporabnik ne more spreminjati nobenih nastavitev na tej strani.</para>
+<title>Informacije o <acronym>SCSI</acronym> vmesnikih</title>
+
+<para>Ta stran prikazuje informacije o Small Computer Systems Interface (<acronym>SCSI</acronym>) vmesnikih in priključenih <acronym>SCSI</acronym> napravah.</para>
+
+<note><para>Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih <acronym>SCSI</acronym> informacije še ne morejo biti prikazane.</para></note>
+
+<para>V &Linux;u se ta informacija bere iz <filename class="devicefile">/proc/scsi/scsi</filename>, ki je na voljo samo, če je <filename class="directory">/proc</filename> psevdo-datotečni sistem preveden v jedro. Prikazan je seznam vseh <acronym>SCSI</acronym> naprav, ki jih pozna jedro.</para>
+
+<para>Naprave so razporejene številčno po njihovem gostitelju (host), kanalu in <acronym>ID</acronym> številkah.</para>
+
+<para>Uporabnik ne more spreminjati nobenih nastavitev na tej strani.</para>
 
 <sect2 id="scsi-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-
-<para
-> Matthias H&ouml;lzer <email
->hoelzer@kde.org</email
->, Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
->, Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
->,and Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<title>Avtorji razdelka</title>
+
+<para> Matthias H&ouml;lzer <email>hoelzer@kde.org</email>, Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email>, Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email>,and Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/sound/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/sound/index.docbook
index 98d332ef90a..be0b159132d 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/sound/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/sound/index.docbook
@@ -2,116 +2,49 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;">
-<title
->Informacije o zvočni kartici</title>
+<title>Informacije o zvočni kartici</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Matthias</firstname
-> <surname
->H&ouml;lzer</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Helge</firstname
-> <surname
->Deller</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Duncan</firstname
-> <surname
->Haldane</surname
-> </author>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod:</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>H&ouml;lzer</surname> </author>
+<author> <firstname>Helge</firstname> <surname>Deller</surname> </author>
+<author> <firstname>Duncan</firstname> <surname>Haldane</surname> </author>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->zvočna kartica</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>zvočna kartica</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1 id="soundinfo">
 
-<title
->Informacije o zvočni kartici</title>
+<title>Informacije o zvočni kartici</title>
 
-<para
->Ta stran prikazuje informacije o vsaki nameščeni zvočni kartici na sistemu.</para>
+<para>Ta stran prikazuje informacije o vsaki nameščeni zvočni kartici na sistemu.</para>
 
-<note
-><para
->Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih še ni mogoče prikazati informacije o zvočni kartici.</para
-></note>
+<note><para>Točnost prikazane informacije je sistemsko-odvisna. Na nekaterih sistemih še ni mogoče prikazati informacije o zvočni kartici.</para></note>
 
-<para
->Na &Linux;u se ta informacija bere ali iz <filename class="devicefile"
->/dev/sndstat</filename
->, če je prisotna, ali pa iz <filename class="devicefile"
->/proc/sound</filename
->, ki je na voljo samo, če je <filename class="directory"
->/proc</filename
-> psevdo-datotečni sistem sestavljen v (2.1.x ali poznejšem) jedru.</para>
+<para>Na &Linux;u se ta informacija bere ali iz <filename class="devicefile">/dev/sndstat</filename>, če je prisotna, ali pa iz <filename class="devicefile">/proc/sound</filename>, ki je na voljo samo, če je <filename class="directory">/proc</filename> psevdo-datotečni sistem sestavljen v (2.1.x ali poznejšem) jedru.</para>
 
-<para
->Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani.</para>
+<para>Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani.</para>
 
 <sect2 id="sndinfo-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
+<title>Avtorji razdelka</title>
 
-<para
-> Matthias H&ouml;lzer <email
->hoelzer@kde.org</email
->, Helge Deller <email
->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email
->, Duncan Haldane <email
->duncan@kde.org</email
-> in Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para>
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
+<para> Matthias H&ouml;lzer <email>hoelzer@kde.org</email>, Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email>, Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email> in Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para>
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
 </sect2>
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/xserver/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/xserver/index.docbook
index ec1abf7227f..1e07b138bf5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/xserver/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kinfocenter/xserver/index.docbook
@@ -2,98 +2,52 @@
 <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN"
 "dtd/kdex.dtd" [
 <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <article lang="&language;" id="xserver">
-<title
->Informacije o X strežniku</title>
+<title>Informacije o X strežniku</title>
 <articleinfo>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Mike</firstname
-> <surname
->McBride</surname
-> </author>
-
-<othercredit role="translator"
-><contrib
->Prevod</contrib
-><firstname
->Matej</firstname
-><surname
->Badalič</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->matej_badalic@slo.net</email
-></address
-></affiliation
-></othercredit>
+<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author>
+
+<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit>
 
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-12</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-12</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->KControl</keyword>
-<keyword
->X strežnik</keyword>
-<keyword
->informacije o sistemu</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>KControl</keyword>
+<keyword>X strežnik</keyword>
+<keyword>informacije o sistemu</keyword>
 </keywordset>
 </articleinfo>
 
 <sect1>
-<title
->Informacije o X strežniku</title>
+<title>Informacije o X strežniku</title>
 
-<para
->Ta zaslon je uporaben za pridobitev specifičnih informacij o vašem X strežniku in trenutnih X sejah.</para>
+<para>Ta zaslon je uporaben za pridobitev specifičnih informacij o vašem X strežniku in trenutnih X sejah.</para>
 
-<para
->Ko odprete ta modul, se vam prikažejo nekatere informacije. Leva stran okna je organizirana v drevo. Nekateri elementi imajo pred oznako znak plus. Klik na ta simbol plus odpre <quote
->podmenu</quote
-> povezan z oznako. Klik na minus pred oznako skrije podmenu.</para>
+<para>Ko odprete ta modul, se vam prikažejo nekatere informacije. Leva stran okna je organizirana v drevo. Nekateri elementi imajo pred oznako znak plus. Klik na ta simbol plus odpre <quote>podmenu</quote> povezan z oznako. Klik na minus pred oznako skrije podmenu.</para>
 
-<para
->Desna stran okna vsebuje posamezne vrednosti za vsak parameter na levi.</para>
+<para>Desna stran okna vsebuje posamezne vrednosti za vsak parameter na levi.</para>
 
-<para
->Prikazane informacije se bodo razlikovale v odvisnosti od vaših nastavitev.</para>
+<para>Prikazane informacije se bodo razlikovale v odvisnosti od vaših nastavitev.</para>
 
-<note
-><para
->Nekatere ali vse nastavitve mogoče ne bodo znale določiti parametrov.</para
-></note>
+<note><para>Nekatere ali vse nastavitve mogoče ne bodo znale določiti parametrov.</para></note>
 
-<para
->Iz tega menuja ne morete spremeniti nobenih vrednosti. Je samo za informacijo.</para>
+<para>Iz tega menuja ne morete spremeniti nobenih vrednosti. Je samo za informacijo.</para>
 
 <sect2 id="xserver-author">
-<title
->Avtorji razdelka</title>
-
-<para
->Michael McBride <email
->mpmcbride7@yahoo.com</email
-></para
-> 
-<para
->Prevod: Matej Badalič <email
->matej_badalic@slo.net</email
-></para>
-
-</sect2
-> 
+<title>Avtorji razdelka</title>
+
+<para>Michael McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> 
+<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para>
+
+</sect2> 
 </sect1>
 </article>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/audiocd.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/audiocd.docbook
index ec63b63ea20..2b1f49f419d 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/audiocd.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/audiocd.docbook
@@ -1,270 +1,44 @@
 <article lang="&language;" id="audiocd">
-<title
->audiocd</title>
+<title>audiocd</title>
 <articleinfo>
 <authorgroup>
-<author
-><firstname
->Rik</firstname
-><surname
->Hemsley</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->rik@kde.org</email
-></address
-></affiliation
-> </author>
+<author><firstname>Rik</firstname><surname>Hemsley</surname> <affiliation><address><email>rik@kde.org</email></address></affiliation> </author>
 </authorgroup>
 
-<date
->2001-07-14</date>
-<releaseinfo
->2.20.00</releaseinfo>
+<date>2001-07-14</date>
+<releaseinfo>2.20.00</releaseinfo>
 
 </articleinfo>
 
-<para
->Omogoča obravnavo avdio <acronym
->CD</acronym
-> kot <quote
->resničnega</quote
-> datotečnega sistema, kjer steze predstavljajo kot datoteke in so ob prepisovanju v imenik samodejno izvlečene s <acronym
->CD</acronym
->. To zagotavlja perfektno kopijo glasbenih podatkov.</para>
+<para>Omogoča obravnavo avdio <acronym>CD</acronym> kot <quote>resničnega</quote> datotečnega sistema, kjer steze predstavljajo kot datoteke in so ob prepisovanju v imenik samodejno izvlečene s <acronym>CD</acronym>. To zagotavlja perfektno kopijo glasbenih podatkov.</para>
 
-<para
->Da vidite, kako ta podrejen proces deal, vstavite glasbeni <acronym
->CD</acronym
-> v vaš pogon &CD-ROM;, natop pa v &konqueror; vnesite <userinput
->audiocd:/</userinput
->. V nekaj sekundah bi morali videti seznam stez in nekaj imenikov.</para>
+<para>Da vidite, kako ta podrejen proces deal, vstavite glasbeni <acronym>CD</acronym> v vaš pogon &CD-ROM;, natop pa v &konqueror; vnesite <userinput>audiocd:/</userinput>. V nekaj sekundah bi morali videti seznam stez in nekaj imenikov.</para>
 
-<para
->Avdio <acronym
->CD</acronym
-> v resnici nimajo imenikov, vendar pa jih tu podrejen proces (slave) ponuja zaradi ugodnosti. Če pogledate v te imenike, boste ugotovili, da vsi vsebujejo enako število sledi. Če ste povezani v internet, bodo nekateri imeniki imeli za imena datotek dejanske naslove sledi (track).</para>
+<para>Avdio <acronym>CD</acronym> v resnici nimajo imenikov, vendar pa jih tu podrejen proces (slave) ponuja zaradi ugodnosti. Če pogledate v te imenike, boste ugotovili, da vsi vsebujejo enako število sledi. Če ste povezani v internet, bodo nekateri imeniki imeli za imena datotek dejanske naslove sledi (track).</para>
 
-<para
->Razlog, zaka obstajajo ti ločeni imeniki je v tem, da lahko izberete v katerem formatu bi želeli poslušati (ali prepisati) sledi na <acronym
->CD</acronym
->.</para>
+<para>Razlog, zaka obstajajo ti ločeni imeniki je v tem, da lahko izberete v katerem formatu bi želeli poslušati (ali prepisati) sledi na <acronym>CD</acronym>.</para>
 
-<para
->Če povlečete sled iz imenika <filename class="directory"
->Ogg Vorbis</filename
-> v drugo &konqueror;jevo okno odprto v vašem domačem imeniku, bi morali opaziti okno, ki prikazuje napred pri prepisovanju sledi s <acronym
->CD</acronym
-> in shranjevanju v datoteku. Upoštevaje, da je Ogg Vorbis stisnjen format, tako da bo datoteka v vašem imeniku videti precej manjša, kot bi bila, če bi prepisali surove podatke.</para>
+<para>Če povlečete sled iz imenika <filename class="directory">Ogg Vorbis</filename> v drugo &konqueror;jevo okno odprto v vašem domačem imeniku, bi morali opaziti okno, ki prikazuje napred pri prepisovanju sledi s <acronym>CD</acronym> in shranjevanju v datoteku. Upoštevaje, da je Ogg Vorbis stisnjen format, tako da bo datoteka v vašem imeniku videti precej manjša, kot bi bila, če bi prepisali surove podatke.</para>
 
-<para
->Mehanizem za tem je precej preprost. Ko podrejen proces (audiocd slave) prejme zahtevo, da naj prebere sled iz imenika <filename class="directory"
->Ogg Vorbis</filename
->, ta prične z ekstrakcijo digitalnih avdio podatkov s <acronym
->CD</acronym
->-ja. Ko podatke pošilja datoteki v vašem domačem imeniku, jo hkrati kodira v formatu Ogg Vorbis (<acronym
->CD</acronym
-> audio ni nikakršen poseben format, gre le za surove binarne podatke).</para>
+<para>Mehanizem za tem je precej preprost. Ko podrejen proces (audiocd slave) prejme zahtevo, da naj prebere sled iz imenika <filename class="directory">Ogg Vorbis</filename>, ta prične z ekstrakcijo digitalnih avdio podatkov s <acronym>CD</acronym>-ja. Ko podatke pošilja datoteki v vašem domačem imeniku, jo hkrati kodira v formatu Ogg Vorbis (<acronym>CD</acronym> audio ni nikakršen poseben format, gre le za surove binarne podatke).</para>
 
-<para
->Poizkusite lahko tudi povleči datoteko, ki se konča na <literal role="extension"
->.wav</literal
-> in jo spustiti na &kde;-jev predvajalnik, &noatun;. V tem primeru je postopek v ozadju podoben, le da gre namesto kodiranja v formatu Ogg Vorbis za zelo preprosto pretvorbo, iz surovih binarnih podatkov (ki jih predstavljajo datoteke <literal role="extension"
->.cda</literal
-> v vrhnjem imeniku) v <quote
->RIFF WAV</quote
->, nestisnjen format, ki ga razume večina predvajalnikov.</para>
+<para>Poizkusite lahko tudi povleči datoteko, ki se konča na <literal role="extension">.wav</literal> in jo spustiti na &kde;-jev predvajalnik, &noatun;. V tem primeru je postopek v ozadju podoben, le da gre namesto kodiranja v formatu Ogg Vorbis za zelo preprosto pretvorbo, iz surovih binarnih podatkov (ki jih predstavljajo datoteke <literal role="extension">.cda</literal> v vrhnjem imeniku) v <quote>RIFF WAV</quote>, nestisnjen format, ki ga razume večina predvajalnikov.</para>
 
-<para
->&noatun; bi moral brez težav predvajati datoteke tipa <literal role="extension"
->.wav</literal
->, če pa se te pojavijo, lahko morda razmislite o uporabi možnosti <option
->paranoia_level</option
->, ki je opisana spodaj.</para>
+<para>&noatun; bi moral brez težav predvajati datoteke tipa <literal role="extension">.wav</literal>, če pa se te pojavijo, lahko morda razmislite o uporabi možnosti <option>paranoia_level</option>, ki je opisana spodaj.</para>
 
-<variablelist
-> <title
->Možnosti</title
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->naprava</option
-></term
-> <listitem
-> <para
->Nastavite pot do avdio <acronym
->CD</acronym
-> pogona, npr. <userinput
->auidocd:/<option
->?device</option
->=<parameter
->/dev/sdc</parameter
-></userinput
->. Običajno bo proces poskušal najti <acronym
->CD</acronym
-> pogon z vstavljenim avdio <acronym
->CD</acronym
->, če pa mu to ne uspe, ali pa imate več kot en pogon, boste morda želeli poskusiti s to možnostjo. Upoštevajte, da vam nastavitveni menu omogoča postaviti privzeto vrednost za to možnost.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->paranoia_level</option
-></term
-> <listitem
-> <para
->Določa stopnjo zaznavanja in popravljanja napak pri ekstrakciji podatkov.</para
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Level 0</term
-> <listitem
-> <para
->Brez detekcije ali odpravljanja napak. Uporabno le, če imate perfekten <acronym
->CD</acronym
-> pogon (kar pa ni najbolj verjetno).</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Level 1</term
-> <listitem
-> <para
->Omogoči osnovno preverjanje in odpravo napak.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Level 2</term
-> <listitem
-> <para
->Privzeto. Določa, da bo sprejeta le perfektna ekstrakcija.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> <para
->Upoštevajte, da ima stopnja 2 slabosti. Ekstrakcija je lahko zelo počasna, tako da predvajanje v realnem času morda ne bo pravilno delovalo. Če imate pogon <acronym
->CD</acronym
-> dovolj dobre kvailtete (dražji niso nujno tudi boljši), potem verjetno ne boste opazili zelo počasnega branja, vendar pa lahko na slabem pogonu traja dneve (!), preden preberete podatke z enega <acronym
->CD</acronym
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->use_cddb</option
-></term
-> <listitem
-> <para
->Določi, da bodo imena sledi vstavljenega <acronym
->CD</acronym
-> poiskana v internetni <acronym
->CD</acronym
-> podatkovni bazi. Avdio <acronym
->CD</acronym
-> nimajo imen sledi, vendar pa je internetna baza <acronym
->CD</acronym
-> premišljen sistem, ki uporablja posebne oznake, generirane iz števila in dolžine sledi na vsakem <acronym
->CD</acronym
->, za katero se navzkrižno pregleda seznam sledi. Te prispeva internetna skupnost in je dosegljiva vsem. </para
-> <para
->Z uporabo &kscd;, &kde;-jevega predvajalnika <acronym
->CD</acronym
->, lahko sami posredujete sezname sledi.</para
-> <para
->Ta možnost je privzeta. Če je vaša intenretna povezava vzpostavljena nepravilno, boste morda ugotovili, da se sledi vašega <acronym
->CD</acronym
-> ne pojavljajo. V tem primeru lahko poizkusite uporabiti <userinput
->audiocd:/?<option
->use_cddb</option
->=<parameter
->0</parameter
-></userinput
->, da izklopite to možnost.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->cddb_server</option
-></term
-> <listitem
-> <para
->Vzpostavi stik s strežnikom internetne baze <acronym
->CD</acronym
->. Privzeto je to <systemitem
->freedb.freedb.org:888</systemitem
->, kar pomeni strežnik <systemitem
->freedb.freedb.org</systemitem
-> na vratih 888.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <title>Možnosti</title> <varlistentry> <term><option>naprava</option></term> <listitem> <para>Nastavite pot do avdio <acronym>CD</acronym> pogona, npr. <userinput>auidocd:/<option>?device</option>=<parameter>/dev/sdc</parameter></userinput>. Običajno bo proces poskušal najti <acronym>CD</acronym> pogon z vstavljenim avdio <acronym>CD</acronym>, če pa mu to ne uspe, ali pa imate več kot en pogon, boste morda želeli poskusiti s to možnostjo. Upoštevajte, da vam nastavitveni menu omogoča postaviti privzeto vrednost za to možnost.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>paranoia_level</option></term> <listitem> <para>Določa stopnjo zaznavanja in popravljanja napak pri ekstrakciji podatkov.</para> <variablelist> <varlistentry> <term>Level 0</term> <listitem> <para>Brez detekcije ali odpravljanja napak. Uporabno le, če imate perfekten <acronym>CD</acronym> pogon (kar pa ni najbolj verjetno).</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Level 1</term> <listitem> <para>Omogoči osnovno preverjanje in odpravo napak.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Level 2</term> <listitem> <para>Privzeto. Določa, da bo sprejeta le perfektna ekstrakcija.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> <para>Upoštevajte, da ima stopnja 2 slabosti. Ekstrakcija je lahko zelo počasna, tako da predvajanje v realnem času morda ne bo pravilno delovalo. Če imate pogon <acronym>CD</acronym> dovolj dobre kvailtete (dražji niso nujno tudi boljši), potem verjetno ne boste opazili zelo počasnega branja, vendar pa lahko na slabem pogonu traja dneve (!), preden preberete podatke z enega <acronym>CD</acronym>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>use_cddb</option></term> <listitem> <para>Določi, da bodo imena sledi vstavljenega <acronym>CD</acronym> poiskana v internetni <acronym>CD</acronym> podatkovni bazi. Avdio <acronym>CD</acronym> nimajo imen sledi, vendar pa je internetna baza <acronym>CD</acronym> premišljen sistem, ki uporablja posebne oznake, generirane iz števila in dolžine sledi na vsakem <acronym>CD</acronym>, za katero se navzkrižno pregleda seznam sledi. Te prispeva internetna skupnost in je dosegljiva vsem. </para> <para>Z uporabo &kscd;, &kde;-jevega predvajalnika <acronym>CD</acronym>, lahko sami posredujete sezname sledi.</para> <para>Ta možnost je privzeta. Če je vaša intenretna povezava vzpostavljena nepravilno, boste morda ugotovili, da se sledi vašega <acronym>CD</acronym> ne pojavljajo. V tem primeru lahko poizkusite uporabiti <userinput>audiocd:/?<option>use_cddb</option>=<parameter>0</parameter></userinput>, da izklopite to možnost.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>cddb_server</option></term> <listitem> <para>Vzpostavi stik s strežnikom internetne baze <acronym>CD</acronym>. Privzeto je to <systemitem>freedb.freedb.org:888</systemitem>, kar pomeni strežnik <systemitem>freedb.freedb.org</systemitem> na vratih 888.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
-<variablelist
-> <title
->Zgledi</title
-> <varlistentry
-> <term
-><userinput
->audiocd:/?device=/dev/scd0?paranoia_level=0&amp;use_cddb=0</userinput
-></term
-> <listitem
-> <para
->Poda seznam sledi na avdio <acronym
->CD</acronym
->, ki je vstavljen v <filename class="devicefile"
->/dev/scd0</filename
->, kar v &Linux;u predstavlja prvi <acronym
->SCSI</acronym
-> &CD-ROM; pogon. Če prepišete sledi s <acronym
->CD</acronym
->, ne bo izvedeno ne preverjenje kot tudi ne odpravljanje napak. Internetna baza podatkov ne bo kontaktirana.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <title>Zgledi</title> <varlistentry> <term><userinput>audiocd:/?device=/dev/scd0?paranoia_level=0&amp;use_cddb=0</userinput></term> <listitem> <para>Poda seznam sledi na avdio <acronym>CD</acronym>, ki je vstavljen v <filename class="devicefile">/dev/scd0</filename>, kar v &Linux;u predstavlja prvi <acronym>SCSI</acronym> &CD-ROM; pogon. Če prepišete sledi s <acronym>CD</acronym>, ne bo izvedeno ne preverjenje kot tudi ne odpravljanje napak. Internetna baza podatkov ne bo kontaktirana.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 <qandaset>
-<title
->Pogosto zastavljana vprašanja</title>
+<title>Pogosto zastavljana vprašanja</title>
 <qandaentry>
 <question>
-<para
->Kaj naj naredim, če se pojavi sporočilo <errorname
->Datoteka ali imenik / ne obstaja</errorname
->? V avdio <acronym
->CD</acronym
-> je v pogonu!</para>
+<para>Kaj naj naredim, če se pojavi sporočilo <errorname>Datoteka ali imenik / ne obstaja</errorname>? V avdio <acronym>CD</acronym> je v pogonu!</para>
 </question>
 
 <answer>
-<para
->Poizkusite pognati <userinput
-><command
->cdparanoia</command
-> <option
->-vsQ</option
-></userinput
-> pod svojim računom (ne kot <systemitem class="username"
->root</systemitem
->. Ali vidite seznam sledi? Če ne, preverite, ali imate dovoljenje za dostop do <acronym
->CD</acronym
-> naprave. Če uporabljate <acronym
->SCSI</acronym
-> emulacijo (je možno, če imate <acronym
->EIDE</acronym
-> zapisovalnik), potem preverite dovoljenja generične <acronym
->SCSI</acronym
-> naprave, ki je verjetno <filename class="devicefile"
->/dev/sg0</filename
->, <filename class="devicefile"
->/dev/sg1</filename
->, itd. Če še vedno ne dela, poizkusite z <userinput
->audiocd:/?device=/dev/sg0</userinput
-> (ali čim podobnim), da poveste tdeio_audiocd, katera naprava je vaš &CD-ROM;.</para
-> 
+<para>Poizkusite pognati <userinput><command>cdparanoia</command> <option>-vsQ</option></userinput> pod svojim računom (ne kot <systemitem class="username">root</systemitem>. Ali vidite seznam sledi? Če ne, preverite, ali imate dovoljenje za dostop do <acronym>CD</acronym> naprave. Če uporabljate <acronym>SCSI</acronym> emulacijo (je možno, če imate <acronym>EIDE</acronym> zapisovalnik), potem preverite dovoljenja generične <acronym>SCSI</acronym> naprave, ki je verjetno <filename class="devicefile">/dev/sg0</filename>, <filename class="devicefile">/dev/sg1</filename>, itd. Če še vedno ne dela, poizkusite z <userinput>audiocd:/?device=/dev/sg0</userinput> (ali čim podobnim), da poveste tdeio_audiocd, katera naprava je vaš &CD-ROM;.</para> 
 </answer>
 </qandaentry>
 </qandaset>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip.docbook
index 88d75374529..224725dd11d 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip.docbook
@@ -1,26 +1,13 @@
 <article lang="&language;" id="bzip">
-<title
->bzip</title>
+<title>bzip</title>
 
-<para
-><command
->bzip</command
-> je kompresijski program. Uporablja se redko, saj ga je nadomestil bzip2, ki ponuja precej boljše stiskanje.</para>
+<para><command>bzip</command> je kompresijski program. Uporablja se redko, saj ga je nadomestil bzip2, ki ponuja precej boljše stiskanje.</para>
 
-<para
->Kioslave za bzip ni neposredno uporaben, saj je mišljen za uporabo kot filter. Tako lahko na primer tdeioslave za tar datoteko filtrira skozi tdeioslave za bzip, da prikaže vsebino datoteke <literal role="extension"
->tar.bz</literal
-> neposredno v &konqueror;jevem oknu.</para>
+<para>Kioslave za bzip ni neposredno uporaben, saj je mišljen za uporabo kot filter. Tako lahko na primer tdeioslave za tar datoteko filtrira skozi tdeioslave za bzip, da prikaže vsebino datoteke <literal role="extension">tar.bz</literal> neposredno v &konqueror;jevem oknu.</para>
 
-<para
->Če v &konqueror;ju kliknete na datoteko stisnjeno z <literal role="extension"
->.bz</literal
->, se ta tdeioslave uporabi za razširjenje datoteke in njen prikaz kot običajno, nestisnjeno datoteko.</para>
+<para>Če v &konqueror;ju kliknete na datoteko stisnjeno z <literal role="extension">.bz</literal>, se ta tdeioslave uporabi za razširjenje datoteke in njen prikaz kot običajno, nestisnjeno datoteko.</para>
 
-<para
->Če ste razvijalec in bi želeli uporabiti bzip filter, lahko najdete dokumentacijo o uporabi tdeioslave na <ulink url="http://developer.kde.org"
->http://developer.kde.org</ulink
-></para>
+<para>Če ste razvijalec in bi želeli uporabiti bzip filter, lahko najdete dokumentacijo o uporabi tdeioslave na <ulink url="http://developer.kde.org">http://developer.kde.org</ulink></para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip2.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip2.docbook
index 87db4af1b46..23c0fe6fe20 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip2.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/bzip2.docbook
@@ -1,29 +1,15 @@
 <article lang="&language;" id="bzip2">
-<title
->bzip2</title>
+<title>bzip2</title>
 
-<para
->Bzip2 je kompresijski program</para>
+<para>Bzip2 je kompresijski program</para>
 
-<para
->Kioslave za bzip2 ni neposredno uporaben, saj je mišljen za uporabo kot filter. Tako lahko na primer tdeioslave za tar datoteko filtrira skozi tdeioslave za bzip2, da prikaže vsebino datoteke <literal role="extension"
->tar.bz2</literal
-> neposredno v &konqueror;jevem oknu.</para>
+<para>Kioslave za bzip2 ni neposredno uporaben, saj je mišljen za uporabo kot filter. Tako lahko na primer tdeioslave za tar datoteko filtrira skozi tdeioslave za bzip2, da prikaže vsebino datoteke <literal role="extension">tar.bz2</literal> neposredno v &konqueror;jevem oknu.</para>
 
-<para
->Če v &konqueror;ju kliknete na datoteko stisnjeno z <literal role="extension"
->.bz2</literal
->, se ta tdeioslave uporabi za razširjenje datoteke in njen prikaz kot običajno, nestisnjeno datoteko.</para>
+<para>Če v &konqueror;ju kliknete na datoteko stisnjeno z <literal role="extension">.bz2</literal>, se ta tdeioslave uporabi za razširjenje datoteke in njen prikaz kot običajno, nestisnjeno datoteko.</para>
 
-<para
->Če ste razvijalec in bi želeli uporabiti bzip2 filter, lahko najdete dokumentacijo o uporabi tdeioslave na <ulink url="http://developer.kde.org"
->http://developer.kde.org</ulink
-></para>
+<para>Če ste razvijalec in bi želeli uporabiti bzip2 filter, lahko najdete dokumentacijo o uporabi tdeioslave na <ulink url="http://developer.kde.org">http://developer.kde.org</ulink></para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/bzip2"
->bzip2</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/bzip2">bzip2</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/file.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/file.docbook
index d4f9f729cee..a23622588b0 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/file.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/file.docbook
@@ -1,17 +1,8 @@
 <article lang="&language;" id="file">
-<title
->datoteka</title>
+<title>datoteka</title>
 
-<para
-> Protokol <emphasis
->file</emphasis
-> uporabljajo vsi programi KDE za prikaz krajevno dosegljivih datotek. </para>
-<para
-> Vnos <userinput
-><command
->file:/directoryname</command
-></userinput
-> v Konquerorju izpiše datoteke v tem imeniku. </para>
+<para> Protokol <emphasis>file</emphasis> uporabljajo vsi programi KDE za prikaz krajevno dosegljivih datotek. </para>
+<para> Vnos <userinput><command>file:/directoryname</command></userinput> v Konquerorju izpiše datoteke v tem imeniku. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/finger.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/finger.docbook
index ca09538fca5..aa9ce536f31 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/finger.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/finger.docbook
@@ -1,41 +1,19 @@
 <article lang="&language;" id="finger">
-<title
->finger</title>
-
-<para
->Finger je program za prikaz informacij o uporabnikih.</para>
-
-<para
->Če je finger omogočen na oddaljnem računalniku, vam bodo morda posredovani podatki o uporabnikove realnem imenu, ali je prijavljen ali ne, ali ima pošto in ali ima datoteko <filename
->.plan</filename
-> v svojem domačem imeniku.</para>
-
-<para
->Finger je običajno asociiran z naslovom user@hostname, ki ni nujno enak uporabnikovemu poštnemu naslovu.</para>
-
-<para
->Večina ponudnikov internetnih storitev ne dovoljuje več dostopa do fingerja, tako da boste morda ugotovili, da za večino ljudi ne dobite uporabnih odgovorov.</para>
-
-<para
->Drugi ljudje uporabljajo svoje lokalne datoteke <filename
->.plan</filename
-> za to, da vsebujejo podatke, kot so <acronym
->PGP</acronym
-> ključi, dejstvo, da so na dopustu in cel kup drugih podatkov.</para>
-
-<para
->Kioslave za finger uporabite tako: <userinput
->finger://<replaceable
->username</replaceable
->@<replaceable
->hostname</replaceable
-></userinput
-></para>
-
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/finger"
->finger</ulink
->. </para>
+<title>finger</title>
+
+<para>Finger je program za prikaz informacij o uporabnikih.</para>
+
+<para>Če je finger omogočen na oddaljnem računalniku, vam bodo morda posredovani podatki o uporabnikove realnem imenu, ali je prijavljen ali ne, ali ima pošto in ali ima datoteko <filename>.plan</filename> v svojem domačem imeniku.</para>
+
+<para>Finger je običajno asociiran z naslovom user@hostname, ki ni nujno enak uporabnikovemu poštnemu naslovu.</para>
+
+<para>Večina ponudnikov internetnih storitev ne dovoljuje več dostopa do fingerja, tako da boste morda ugotovili, da za večino ljudi ne dobite uporabnih odgovorov.</para>
+
+<para>Drugi ljudje uporabljajo svoje lokalne datoteke <filename>.plan</filename> za to, da vsebujejo podatke, kot so <acronym>PGP</acronym> ključi, dejstvo, da so na dopustu in cel kup drugih podatkov.</para>
+
+<para>Kioslave za finger uporabite tako: <userinput>finger://<replaceable>username</replaceable>@<replaceable>hostname</replaceable></userinput></para>
+
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/finger">finger</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/floppy.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/floppy.docbook
index 1c3df9b00f9..61e7181d42c 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/floppy.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/floppy.docbook
@@ -1,60 +1,21 @@
 <article lang="&language;" id="floppy">
-<title
->Floppy</title>
-
-<para
-> Disketni ioslave vam omogoča lahek dostop do disketnih pogonov, ki so nameščeni v vašem sistemu. </para>
-
-<para
-> Črka pogona postane prvi podimenik v &URL; diskete.Denimo, da imate na vaši disketi v pogonu A datoteko <filename
->logo.png</filename
->, potem bo &URL; <userinput
-><command
->floppy:</command
-><replaceable
->/a/logo.png</replaceable
-></userinput
-> </para>
-
-<para
-> Če želite dostopati do pogona B, bi bila bližnjica takšna: <userinput
-><command
->floppy:/b</command
-></userinput
->, <command
->floppy:/</command
-> je bližnjica za <command
->floppy:/a</command
-> </para>
-
-<note
-><para
->Upoštevajte, da <command
->floppy:/logo.png</command
-> poeni, da imate disketo z imenom <filename
->logo.png</filename
->.</para
-></note>
-
-<para
-> Da ga lahko uporabljate morate imeti nameščen paket mtools in disketni ioslave bo podprl vse, kar podpirajo pripomočki mtools.Ni vam treba priklapljati disket, preprosto vnesite <userinput
->floppy:/</userinput
-> v vsakem programu &kde; 2.x in že boste lahko brali in pisali na disketo.</para>
-
-<para
-> Sodeč po dokumentaciji mtools sta podprta tudi pogona ZIP in JAZ ,tako da poskusite uporabiti <command
->floppy:/z</command
-> in <command
->floppy:/j</command
->. Zaradi manjkajoče strojne opreme to ni preverjeno.</para>
-
-<para
->Ioslave vam omogoča bralni in pisalni dostop do disketnega pogona, a ne hkrati. Medtem ko lahko v eni seji tako berete kot pišete na disketo, se mora to zgoditi zaporedoma, ne hkrati.</para>
-
-<para
->Avtor: Alexander Neundorf <email
->neundorf@kde.org</email
-></para>
+<title>Floppy</title>
+
+<para> Disketni ioslave vam omogoča lahek dostop do disketnih pogonov, ki so nameščeni v vašem sistemu. </para>
+
+<para> Črka pogona postane prvi podimenik v &URL; diskete.Denimo, da imate na vaši disketi v pogonu A datoteko <filename>logo.png</filename>, potem bo &URL; <userinput><command>floppy:</command><replaceable>/a/logo.png</replaceable></userinput> </para>
+
+<para> Če želite dostopati do pogona B, bi bila bližnjica takšna: <userinput><command>floppy:/b</command></userinput>, <command>floppy:/</command> je bližnjica za <command>floppy:/a</command> </para>
+
+<note><para>Upoštevajte, da <command>floppy:/logo.png</command> poeni, da imate disketo z imenom <filename>logo.png</filename>.</para></note>
+
+<para> Da ga lahko uporabljate morate imeti nameščen paket mtools in disketni ioslave bo podprl vse, kar podpirajo pripomočki mtools.Ni vam treba priklapljati disket, preprosto vnesite <userinput>floppy:/</userinput> v vsakem programu &kde; 2.x in že boste lahko brali in pisali na disketo.</para>
+
+<para> Sodeč po dokumentaciji mtools sta podprta tudi pogona ZIP in JAZ ,tako da poskusite uporabiti <command>floppy:/z</command> in <command>floppy:/j</command>. Zaradi manjkajoče strojne opreme to ni preverjeno.</para>
+
+<para>Ioslave vam omogoča bralni in pisalni dostop do disketnega pogona, a ne hkrati. Medtem ko lahko v eni seji tako berete kot pišete na disketo, se mora to zgoditi zaporedoma, ne hkrati.</para>
+
+<para>Avtor: Alexander Neundorf <email>neundorf@kde.org</email></para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ftp.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ftp.docbook
index 9fe3e11ecc2..2997e8c95d3 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ftp.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ftp.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="ftp">
-<title
->ftp</title>
+<title>ftp</title>
 
-<para
->Še ni dokumentirano</para>
+<para>Še ni dokumentirano</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gopher.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gopher.docbook
index 2d57becec06..500e272ffb5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gopher.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gopher.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="gopher">
-<title
->gopher</title>
+<title>gopher</title>
 
-<para
->Še ni dokumentirano</para>
+<para>Še ni dokumentirano</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gzip.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gzip.docbook
index b00d08d4690..5de5e58d925 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gzip.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/gzip.docbook
@@ -1,31 +1,15 @@
 <article lang="&language;" id="gzip">
-<title
->gzip</title>
+<title>gzip</title>
 
-<para
-><command
->gzip</command
-> je program za stiskanje</para>
+<para><command>gzip</command> je program za stiskanje</para>
 
-<para
->Kioslave za gzip ni neposredno uporaben, saj je mišljen za uporabo kot filter. Tako lahko na primer tdeioslave za tar datoteko filtrira skozi tdeioslave za bzip, da prikaže vsebino datoteke <literal role="extension"
->tar.gz</literal
-> neposredno v &konqueror;jevem oknu.</para>
+<para>Kioslave za gzip ni neposredno uporaben, saj je mišljen za uporabo kot filter. Tako lahko na primer tdeioslave za tar datoteko filtrira skozi tdeioslave za bzip, da prikaže vsebino datoteke <literal role="extension">tar.gz</literal> neposredno v &konqueror;jevem oknu.</para>
 
-<para
->Če v &konqueror;ju kliknete na datoteko stisnjeno z <literal role="extension"
->.gz</literal
->, se ta tdeioslave uporabi za razširjenje datoteke in njen prikaz kot običajno (nestisnjeno) datoteko.</para>
+<para>Če v &konqueror;ju kliknete na datoteko stisnjeno z <literal role="extension">.gz</literal>, se ta tdeioslave uporabi za razširjenje datoteke in njen prikaz kot običajno (nestisnjeno) datoteko.</para>
 
-<para
->Če ste razvijalec in bi želeli uporabiti gzip filter, lahko najdete dokumentacijo o uporabi tdeioslave na <ulink url="http://developer.kde.org"
->http://developer.kde.org</ulink
-></para>
+<para>Če ste razvijalec in bi želeli uporabiti gzip filter, lahko najdete dokumentacijo o uporabi tdeioslave na <ulink url="http://developer.kde.org">http://developer.kde.org</ulink></para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/gzip"
->gzip</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/gzip">gzip</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/help.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/help.docbook
index ecd752e6d0a..10d3ca57ca3 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/help.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/help.docbook
@@ -1,13 +1,8 @@
 <article lang="&language;" id="help">
-<title
->pomoč</title>
+<title>pomoč</title>
 
-<para
-> Sistem pomoči KDE </para>
-<para
-> Oglejte si <ulink url="help:/"
->KHelpcenter</ulink
->. </para>
+<para> Sistem pomoči KDE </para>
+<para> Oglejte si <ulink url="help:/">KHelpcenter</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/http.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/http.docbook
index 1e3a5764166..fdd3ce0acd6 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/http.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/http.docbook
@@ -1,36 +1,13 @@
 <article lang="&language;" id="http">
-<title
->http</title>
+<title>http</title>
 
-<para
-><acronym
->http</acronym
-> je <emphasis
->H</emphasis
->yper<emphasis
->T</emphasis
->ext <emphasis
->T</emphasis
->ransfer <emphasis
->P</emphasis
->rotocol.</para>
+<para><acronym>http</acronym> je <emphasis>H</emphasis>yper<emphasis>T</emphasis>ext <emphasis>T</emphasis>ransfer <emphasis>P</emphasis>rotocol.</para>
 
-<para
->Ta proces uporabljajo vsi &kde; programi za obvladovanje povezav s http (spletnimi) strežniki. Najpogostejša uporaba je za ogled strani v spletnem brskalniku &konqueror;.</para>
+<para>Ta proces uporabljajo vsi &kde; programi za obvladovanje povezav s http (spletnimi) strežniki. Najpogostejša uporaba je za ogled strani v spletnem brskalniku &konqueror;.</para>
 
-<para
->http tdeioslave lahko v &konqueror;ju uporabite tako, da mu podate <acronym
->URL</acronym
->. <userinput
->http://<replaceable
->www.kde.org</replaceable
-></userinput
->.</para>
+<para>http tdeioslave lahko v &konqueror;ju uporabite tako, da mu podate <acronym>URL</acronym>. <userinput>http://<replaceable>www.kde.org</replaceable></userinput>.</para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/http"
->http</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/http">http</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/https.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/https.docbook
index 8432ccf2f42..08eb68b437b 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/https.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/https.docbook
@@ -1,15 +1,9 @@
 <article lang="&language;" id="https">
-<title
->https</title>
+<title>https</title>
 
-<para
-> HTTPS je <ulink url="help:/tdeioslave/http.html"
->HTTP</ulink
-> enkapsuliran v toku SSL/TLS. </para>
-<para
-> SSL je kratica za protokol Secure Sockets Layer, varnostni protokol, ki ponuja zasebnost komuniciranja preko interneta. Protokol omogoča ojemalcu/strežniku komunikacijo na način, ki je zasnovan za preprečevanje prisluškovanja ali ponarejanja sporočil. </para>
-<para
-> TLS je kratica za Transport Layer Security (varnost transportnih plasti)  </para>
+<para> HTTPS je <ulink url="help:/tdeioslave/http.html">HTTP</ulink> enkapsuliran v toku SSL/TLS. </para>
+<para> SSL je kratica za protokol Secure Sockets Layer, varnostni protokol, ki ponuja zasebnost komuniciranja preko interneta. Protokol omogoča ojemalcu/strežniku komunikacijo na način, ki je zasnovan za preprečevanje prisluškovanja ali ponarejanja sporočil. </para>
+<para> TLS je kratica za Transport Layer Security (varnost transportnih plasti)  </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/imaps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/imaps.docbook
index c6dfaf85a1d..cd301795746 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/imaps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/imaps.docbook
@@ -1,32 +1,16 @@
 <article lang="&language;" id="imaps">
-<title
->imaps</title>
+<title>imaps</title>
 <articleinfo>
 <authorgroup>
-<author
-><firstname
->Michael</firstname
-><surname
->Haeckel</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->Michael@Haeckel.Net</email
-></address
-></affiliation
-></author>
+<author><firstname>Michael</firstname><surname>Haeckel</surname> <affiliation><address><email>Michael@Haeckel.Net</email></address></affiliation></author>
 </authorgroup>
  
-<date
->2001-08-07</date>
+<date>2001-08-07</date>
  
  
 </articleinfo>
 
-<para
->IMAPS protokol <ulink url="help:/tdeioslave/imap.html"
->IMAP</ulink
->, zašifriran z SSL.</para>
+<para>IMAPS protokol <ulink url="help:/tdeioslave/imap.html">IMAP</ulink>, zašifriran z SSL.</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/info.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/info.docbook
index e3261b19e5c..6b3ef4737d8 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/info.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/info.docbook
@@ -1,38 +1,17 @@
 <article lang="&language;" id="info">
-<title
->Info</title>
-
-<para
->Info je tip dokumentacije. Dokumenti so v datotečnem formatu texinfo in se jih da brati iz ukazne vrstice s programom <command
->info</command
->.</para>
-
-<para
->V/I proces za Info vam omogoča branje nameščenih info strani kar znotraj &konqueror;ja. Uporaba je zelo preprosta:</para>
-
-<screen
-><userinput
-><command
->info:/</command
->gcc</userinput
-></screen>
-
-<para
->To bo prikazalo vrhnje vozlišče Info dokumentacije za prevajalnik <command
->gcc</command
->.</para>
-
-<para
->Info je <acronym
->GNU</acronym
->-jeva zamenjava za <command
->man</command
->, vendar pa se izven programsek opreme <acronym
->GNU</acronym
-> ne uporablja prepogosto.</para>
-
-<para
->Po Info dokumentaciji lahko razmeroma z lahkoto brskate v programu &khelpcenter;, lahko pa pa jo odprete neposredno iz &konqueror;ja in majhnega ukaznega okna (mini-cli).</para>
+<title>Info</title>
+
+<para>Info je tip dokumentacije. Dokumenti so v datotečnem formatu texinfo in se jih da brati iz ukazne vrstice s programom <command>info</command>.</para>
+
+<para>V/I proces za Info vam omogoča branje nameščenih info strani kar znotraj &konqueror;ja. Uporaba je zelo preprosta:</para>
+
+<screen><userinput><command>info:/</command>gcc</userinput></screen>
+
+<para>To bo prikazalo vrhnje vozlišče Info dokumentacije za prevajalnik <command>gcc</command>.</para>
+
+<para>Info je <acronym>GNU</acronym>-jeva zamenjava za <command>man</command>, vendar pa se izven programsek opreme <acronym>GNU</acronym> ne uporablja prepogosto.</para>
+
+<para>Po Info dokumentaciji lahko razmeroma z lahkoto brskate v programu &khelpcenter;, lahko pa pa jo odprete neposredno iz &konqueror;ja in majhnega ukaznega okna (mini-cli).</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/lan.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/lan.docbook
index 1ca456077d7..624769b1597 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/lan.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/lan.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="lan">
-<title
->lan</title>
+<title>lan</title>
 
-<para
->Še ni dokumentirano</para>
+<para>Še ni dokumentirano</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ldap.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ldap.docbook
index 8844fb57cee..8dabf1f58a0 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ldap.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/ldap.docbook
@@ -1,26 +1,13 @@
 <article lang="&language;" id="ldap">
-<title
->ldap</title>
+<title>ldap</title>
 
-<para
-><acronym
->ldap</acronym
-> je lightweight directory access protocol. Ponuja dostop do imenika X.500, ali do samostojnega <acronym
->LDAP</acronym
-> strežnika.</para>
+<para><acronym>ldap</acronym> je lightweight directory access protocol. Ponuja dostop do imenika X.500, ali do samostojnega <acronym>LDAP</acronym> strežnika.</para>
 
-<para
->Kioslave za ldap lahko uporabite tako:</para>
+<para>Kioslave za ldap lahko uporabite tako:</para>
 
-<para
-><userinput
->ldap://host:port/ou=People,o=where,c=de??sub</userinput
-> za poizvedbo po poddrevesu</para>
+<para><userinput>ldap://host:port/ou=People,o=where,c=de??sub</userinput> za poizvedbo po poddrevesu</para>
 
-<para
->ali<userinput
->ldap://host:port/cn=MM,ou=People,o=where,c=de??base</userinput
-> za celotno vejo.</para>
+<para>ali<userinput>ldap://host:port/cn=MM,ou=People,o=where,c=de??base</userinput> za celotno vejo.</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/mailto.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/mailto.docbook
index 0412dfb9968..b14915bfcc1 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/mailto.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/mailto.docbook
@@ -1,17 +1,8 @@
 <article lang="&language;" id="mailto">
-<title
->mailto</title>
+<title>mailto</title>
 
-<para
->Ta tdeioslave se uporabi, ko kliknete na poštno povezavo na <acronym
->HTML</acronym
-> strani. &konqueror; bo odprl vaš priljubljeni odjemalec (seveda, če ste ga nastavili) z oknom za sestavljanje sporočila. Vse podatki iz <acronym
->URL</acronym
-> bodo samodejno vpisani.</para>
+<para>Ta tdeioslave se uporabi, ko kliknete na poštno povezavo na <acronym>HTML</acronym> strani. &konqueror; bo odprl vaš priljubljeni odjemalec (seveda, če ste ga nastavili) z oknom za sestavljanje sporočila. Vse podatki iz <acronym>URL</acronym> bodo samodejno vpisani.</para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/mailto"
->mailto</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/mailto">mailto</ulink>. </para>
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/man.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/man.docbook
index 11a6d2b2bca..7f922149a74 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/man.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/man.docbook
@@ -1,68 +1,17 @@
 <article lang="&language;" id="man">
-<title
->Man</title>
+<title>Man</title>
 
-<para
-> S pomočjo ioslave za man lahko berete strani man, ki so nameščene na vašem sistemu. </para>
+<para> S pomočjo ioslave za man lahko berete strani man, ki so nameščene na vašem sistemu. </para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><userinput
-><command
->man:/</command
-></userinput
-></term
-> <listitem
-> <para
->Oglejte si razdelke priročnika, kliknite, da najdete ostalo. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><userinput
-><command
->man:</command
->fopen</userinput
-></term
-> <listitem
-> <para
->Oglejte si man stran za <command
->fopen</command
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><userinput><command>man:/</command></userinput></term> <listitem> <para>Oglejte si razdelke priročnika, kliknite, da najdete ostalo. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><userinput><command>man:</command>fopen</userinput></term> <listitem> <para>Oglejte si man stran za <command>fopen</command>. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
-<para
-> Obstaja tudi bližnjica: <userinput
-><command
->#fopen</command
-></userinput
->, ki ima enak učinek kot zgoraj. </para>
+<para> Obstaja tudi bližnjica: <userinput><command>#fopen</command></userinput>, ki ima enak učinek kot zgoraj. </para>
 
-<para
-> Če ne najdete strani man, prilagodite spremenljivki okolja <envar
->MANPATH</envar
-> in <envar
->MANSECT</envar
->. </para>
+<para> Če ne najdete strani man, prilagodite spremenljivki okolja <envar>MANPATH</envar> in <envar>MANSECT</envar>. </para>
 
-<para
-> Kot pri vsakem drugem &kde; isolave lahko vneste &URL;, kot je <userinput
-><command
->man:socket</command
-></userinput
-> v <emphasis
->katerikoli</emphasis
-> program &kde;. Poskusite v &kwrite; in videli boste stran man v formatu <acronym
->HTML</acronym
->. </para>
+<para> Kot pri vsakem drugem &kde; isolave lahko vneste &URL;, kot je <userinput><command>man:socket</command></userinput> v <emphasis>katerikoli</emphasis> program &kde;. Poskusite v &kwrite; in videli boste stran man v formatu <acronym>HTML</acronym>. </para>
 
-<para
-> Kontaktirajte poštni seznam: <email
->kde-devel@kde.org</email
-> </para>
+<para> Kontaktirajte poštni seznam: <email>kde-devel@kde.org</email> </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/news.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/news.docbook
index 1fbddee8dd7..00af86497ca 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/news.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/news.docbook
@@ -1,16 +1,9 @@
 <article lang="&language;" id="news">
-<title
->novice (news)</title>
+<title>novice (news)</title>
 
-<para
->Kioslave za novice se uporablja ob kliku na novičarsko povezavo na spletni strani. Odprl bo &knode; in če je skupina, na katero je kazala povezava, dosegljiva z vašega strežnika, vas bo prijavil v skupino s prvim dosegljivim računamo, ki ste ga nastavili v &knode;.</para>
+<para>Kioslave za novice se uporablja ob kliku na novičarsko povezavo na spletni strani. Odprl bo &knode; in če je skupina, na katero je kazala povezava, dosegljiva z vašega strežnika, vas bo prijavil v skupino s prvim dosegljivim računamo, ki ste ga nastavili v &knode;.</para>
 
-<para
->Če se odločite, da ne želite več brati skupine, se lahko odjavite znotraj &knode; s klikom na <mousebutton
->desni</mousebutton
-> gumb in izbiro <guimenuitem
->Odjavi iz skupine</guimenuitem
->.</para>
+<para>Če se odločite, da ne želite več brati skupine, se lahko odjavite znotraj &knode; s klikom na <mousebutton>desni</mousebutton> gumb in izbiro <guimenuitem>Odjavi iz skupine</guimenuitem>.</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nfs.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nfs.docbook
index 6730b38fa79..72f559b65f0 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nfs.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nfs.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="nfs">
-<title
->nfs</title>
+<title>nfs</title>
 
-<para
->Še ni dokumentirano</para>
+<para>Še ni dokumentirano</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nntp.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nntp.docbook
index e80a837cc07..5c0f8ce29d1 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nntp.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/nntp.docbook
@@ -1,46 +1,19 @@
 <article lang="&language;" id="nntp">
-<title
->nntp</title>
-
-<para
->nntp tdeioslave dostopa do strežnikov <acronym
->NNTP</acronym
-> neposredno.</para>
-
-<para
->Ta tdeioslave ni uporaben s strežniki, ki ne implementirajo ukaza <command
->GROUP</command
->, vključno z nekaterimi različicami priljubljenega novičarskega strežnika <application
->INN</application
->, ki ga pogosto uporabljajo <acronym
->ISP</acronym
->-ji. Dela pa z <application
->leafnode</application
->, ki ga mnogi ljudje, ko niso na zvezi uporabljajo za vzdrževanje predpomnilnika novičarskih člankov, tako na svojem disku, kot tudi v <acronym
->LAN</acronym
->.</para>
-
-<para
->nntp tdeioslave lahko uporabite tako, da vnesete <userinput
->nntp://yourserver/groupname</userinput
-> v &konqueror;jevo polje za vnos <acronym
->URL</acronym
->.</para>
-
-<para
->Če vnesete ime skupine kot zgoraj in je skupina dosegljiva, boste videli sporočila za to skupino kot ikone v &konqueror;ju.</para>
-
-<para
->Klik na sporočilo ga bo prikazal kot navadno besedilo, vključno z vsemi glavami. To je lahko uporabno za razhroščevanje povezave novičarskega odejmalca do strežnika, da se zagotovi da vaš nov <application
->leafnode</application
-> strežnik deluje pravilno.</para>
-
-<para
->Če ne vnesete imena skupine temveč le ime strežnika, boste videli seznam dosegljivih skupin. </para>
-
-<para
->Prosimo zavedajte se, da lahko to zavzame ogromno časa in povzroči mnogo prometa po omrežju. Nekateri komercialni strežniki usenet imajo na voljo 60000 ali še več skupin in to lahko povzroči, da vaše namizje zamrzne.</para
->  
+<title>nntp</title>
+
+<para>nntp tdeioslave dostopa do strežnikov <acronym>NNTP</acronym> neposredno.</para>
+
+<para>Ta tdeioslave ni uporaben s strežniki, ki ne implementirajo ukaza <command>GROUP</command>, vključno z nekaterimi različicami priljubljenega novičarskega strežnika <application>INN</application>, ki ga pogosto uporabljajo <acronym>ISP</acronym>-ji. Dela pa z <application>leafnode</application>, ki ga mnogi ljudje, ko niso na zvezi uporabljajo za vzdrževanje predpomnilnika novičarskih člankov, tako na svojem disku, kot tudi v <acronym>LAN</acronym>.</para>
+
+<para>nntp tdeioslave lahko uporabite tako, da vnesete <userinput>nntp://yourserver/groupname</userinput> v &konqueror;jevo polje za vnos <acronym>URL</acronym>.</para>
+
+<para>Če vnesete ime skupine kot zgoraj in je skupina dosegljiva, boste videli sporočila za to skupino kot ikone v &konqueror;ju.</para>
+
+<para>Klik na sporočilo ga bo prikazal kot navadno besedilo, vključno z vsemi glavami. To je lahko uporabno za razhroščevanje povezave novičarskega odejmalca do strežnika, da se zagotovi da vaš nov <application>leafnode</application> strežnik deluje pravilno.</para>
+
+<para>Če ne vnesete imena skupine temveč le ime strežnika, boste videli seznam dosegljivih skupin. </para>
+
+<para>Prosimo zavedajte se, da lahko to zavzame ogromno časa in povzroči mnogo prometa po omrežju. Nekateri komercialni strežniki usenet imajo na voljo 60000 ali še več skupin in to lahko povzroči, da vaše namizje zamrzne.</para>  
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3.docbook
index f16b88136ea..9c05f3627b2 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="pop3">
-<title
->pop3</title>
+<title>pop3</title>
 
-<para
-> Protokol POP3 (Post Office Protocol) omogoča uporabniški delovni postaji dostop do pošte s poštnega strežnika.  </para>
+<para> Protokol POP3 (Post Office Protocol) omogoča uporabniški delovni postaji dostop do pošte s poštnega strežnika.  </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3s.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3s.docbook
index 154f5450ac5..cff460ebe61 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3s.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/pop3s.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="pop3s">
-<title
->pop3s</title>
+<title>pop3s</title>
 
-<para
-> POP3S je protokol POP3 zašifriran preko SSL. </para>
+<para> POP3S je protokol POP3 zašifriran preko SSL. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlan.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlan.docbook
index 94259e75ef3..996202c0647 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlan.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlan.docbook
@@ -1,9 +1,7 @@
 <article lang="&language;" id="rlan">
-<title
->rlan</title>
+<title>rlan</title>
 
-<para
->Še ni dokumentirano</para>
+<para>Še ni dokumentirano</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlogin.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlogin.docbook
index 7551e54ef18..c714ecac431 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlogin.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/rlogin.docbook
@@ -1,36 +1,17 @@
 <article lang="&language;" id="rlogin">
-<title
->rlogin</title>
-
-<para
->Z uporabo &konqueror;ja lahko pričnete sejo <command
->rlogin</command
-> s strežnikom, ki gosti rlogin servis.</para>
-
-<para
->Da uporabite to zmožnost tdeioslave v vnesite v &konqueror;jevo <acronym
->URL</acronym
-> polje <userinput
->rlogin:/host_to_connect_to</userinput
-></para>
-
-<para
->To bo pognalo &konsole; s sejo <command
->rlogin</command
-> in poizvedbo za geslom.</para>
-
-<para
->Kioslave za <command
->rlogin</command
-> uporablja uporabniško ime računa, ki ga trenutno uporabljate v &kde;.</para>
-
-<para
->Ko ste uspešno vnseli svoje geslo, lahko pričnete oddaljeno sejo.</para>
-
-<para
-> Oglejte si priročnik (stran man) za <ulink url="man:/rlogin"
->rlogin</ulink
->. </para>
+<title>rlogin</title>
+
+<para>Z uporabo &konqueror;ja lahko pričnete sejo <command>rlogin</command> s strežnikom, ki gosti rlogin servis.</para>
+
+<para>Da uporabite to zmožnost tdeioslave v vnesite v &konqueror;jevo <acronym>URL</acronym> polje <userinput>rlogin:/host_to_connect_to</userinput></para>
+
+<para>To bo pognalo &konsole; s sejo <command>rlogin</command> in poizvedbo za geslom.</para>
+
+<para>Kioslave za <command>rlogin</command> uporablja uporabniško ime računa, ki ga trenutno uporabljate v &kde;.</para>
+
+<para>Ko ste uspešno vnseli svoje geslo, lahko pričnete oddaljeno sejo.</para>
+
+<para> Oglejte si priročnik (stran man) za <ulink url="man:/rlogin">rlogin</ulink>. </para>
 
 
 <!-- By Christian Bunting (need to ask if he wants crediting and email) -->
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/sftp.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/sftp.docbook
index f7e63625aca..64e2e77f976 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/sftp.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/sftp.docbook
@@ -1,22 +1,9 @@
 <article lang="&language;" id="sftp">
-<title
->sftp</title>
+<title>sftp</title>
 
-<para
-><acronym
->SFTP</acronym
-> je varen prenosni protokol (Secure file transfer protocol). <command
->sftp</command
-> je interaktivni prenosnisški program, soroden ftp, vendar pa izvaja vse operacije preko šifriranega prenosa <command
->ssh</command
->. Lahko uporablja mnogo zmožnosti <command
->ssh</command
->, vključno z overovitvijo javnih ključev in stiskanjem.</para>
+<para><acronym>SFTP</acronym> je varen prenosni protokol (Secure file transfer protocol). <command>sftp</command> je interaktivni prenosnisški program, soroden ftp, vendar pa izvaja vse operacije preko šifriranega prenosa <command>ssh</command>. Lahko uporablja mnogo zmožnosti <command>ssh</command>, vključno z overovitvijo javnih ključev in stiskanjem.</para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/sftp"
->sftp</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/sftp">sftp</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smb.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smb.docbook
index 96d32b0d536..ae35ed9e4ce 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smb.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smb.docbook
@@ -1,58 +1,21 @@
 <article lang="&language;" id="smb">
-<title
->SMB</title>
-
-<para
-> Smb ioslave vam omogoča brskanje deljenih virov omrežja &Windows; (ali Samba). </para>
-
-<para
-> Da vidite deljene vire vnesite <userinput
-><command
->smb://</command
-><replaceable
->the_host</replaceable
-></userinput
->. Da lahko dostopate do deljenega vira pa vnesite <userinput
-><command
->smb://</command
-><replaceable
->the_host/the_share</replaceable
-></userinput
-> </para>
-
-<para
-> Smb ioslave je ovoj orodja ukazne vrstice <command
->smbclient</command
->, ki je del paketa Samba.To pomeni, da morate imeti nameščeno Sambo, da lahko uporabljate ta ioslave. </para>
-
-<para
-> Da se lahko izkažete &Windows;<acronym
->NT</acronym
->Domain Controllers rabite vsaj Sambo 2.0. Da lahko dostopate deljene vire računalnikov z &Windows; 2000 rabite vsaj Sambo 2.0.7. </para>
-
-<para
-> Trenutno je slave <emphasis
->le bralni</emphasis
->, to pomeni, da nemorete pisati na oddaljene deljene vire. Trenutno smb ioslave ne ponuja seznama deljuočih gostiteljev. Za omrežno soseščino morate uporabiti lan ali rlan ioslave. </para>
-
-<para
-> Svoje privzeto uporabniško ime in geslo lahko nastavite v &kcontrol; v <menuchoice
-><guisubmenu
->Network</guisubmenu
-><guimenuitem
->Windows Shares</guimenuitem
-></menuchoice
->. To je posebek uporabno, če ste člani domene &Windows;<acronym
->NT</acronym
->. Tam lahko nastavite tudi ime delovne skupine, vendar to v večini primerov ni zahtevano. </para>
-
-<para
-> Ta ioslave je preizkušen in razvit večinoma z uporabo Sambe 2.0.7, vendar pa bi morali ostale različice Sambe prav tako delati. </para>
-
-<para
-> Avtor: Alexander Neundorf <email
->neundorf@kde.org</email
-> </para>
+<title>SMB</title>
+
+<para> Smb ioslave vam omogoča brskanje deljenih virov omrežja &Windows; (ali Samba). </para>
+
+<para> Da vidite deljene vire vnesite <userinput><command>smb://</command><replaceable>the_host</replaceable></userinput>. Da lahko dostopate do deljenega vira pa vnesite <userinput><command>smb://</command><replaceable>the_host/the_share</replaceable></userinput> </para>
+
+<para> Smb ioslave je ovoj orodja ukazne vrstice <command>smbclient</command>, ki je del paketa Samba.To pomeni, da morate imeti nameščeno Sambo, da lahko uporabljate ta ioslave. </para>
+
+<para> Da se lahko izkažete &Windows;<acronym>NT</acronym>Domain Controllers rabite vsaj Sambo 2.0. Da lahko dostopate deljene vire računalnikov z &Windows; 2000 rabite vsaj Sambo 2.0.7. </para>
+
+<para> Trenutno je slave <emphasis>le bralni</emphasis>, to pomeni, da nemorete pisati na oddaljene deljene vire. Trenutno smb ioslave ne ponuja seznama deljuočih gostiteljev. Za omrežno soseščino morate uporabiti lan ali rlan ioslave. </para>
+
+<para> Svoje privzeto uporabniško ime in geslo lahko nastavite v &kcontrol; v <menuchoice><guisubmenu>Network</guisubmenu><guimenuitem>Windows Shares</guimenuitem></menuchoice>. To je posebek uporabno, če ste člani domene &Windows;<acronym>NT</acronym>. Tam lahko nastavite tudi ime delovne skupine, vendar to v večini primerov ni zahtevano. </para>
+
+<para> Ta ioslave je preizkušen in razvit večinoma z uporabo Sambe 2.0.7, vendar pa bi morali ostale različice Sambe prav tako delati. </para>
+
+<para> Avtor: Alexander Neundorf <email>neundorf@kde.org</email> </para>
 </article>
 
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smtp.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smtp.docbook
index 5f81623cced..0d94389c9f2 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smtp.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/smtp.docbook
@@ -1,14 +1,9 @@
 <article lang="&language;" id="smtp">
-<title
->smtp</title>
+<title>smtp</title>
 
-<para
-> Protokol za pošiljanje pošte z odjemalca na poštni strežnik. </para>
+<para> Protokol za pošiljanje pošte z odjemalca na poštni strežnik. </para>
 
-<para
-> Oglejte si <ulink url="http://raddist.rad.com/networks/1998/smtp/smtp.htm#SMTP"
->Simple Mail Transfer Protocol </ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si <ulink url="http://raddist.rad.com/networks/1998/smtp/smtp.htm#SMTP">Simple Mail Transfer Protocol </ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/tar.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/tar.docbook
index 22f1d609561..1ab478ce14b 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/tar.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/tar.docbook
@@ -1,14 +1,9 @@
 <article lang="&language;" id="tar">
-<title
->tar</title>
+<title>tar</title>
 
-<para
-> Arhivski program zasnovan za shranjevanje in izvlečenje datotek iz arhiva znanega kot tarfile (stisnjena datoteka). Ta je lahko narejen na tračni enoti, se pa pogosto uporablja za zapis v običajno datoteko.  </para>
+<para> Arhivski program zasnovan za shranjevanje in izvlečenje datotek iz arhiva znanega kot tarfile (stisnjena datoteka). Ta je lahko narejen na tračni enoti, se pa pogosto uporablja za zapis v običajno datoteko.  </para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/tar"
->tar</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/tar">tar</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/telnet.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/telnet.docbook
index 3e763d1a89e..b165550fbc7 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/telnet.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/telnet.docbook
@@ -1,14 +1,9 @@
 <article lang="&language;" id="telnet">
-<title
->telnet</title>
+<title>telnet</title>
 
-<para
-> Omrežni terminalski protokol (TELNET) omogoča uporabniku prijavo na vsakem računalniku v omrežju, ki podpira TELNET. </para>
+<para> Omrežni terminalski protokol (TELNET) omogoča uporabniku prijavo na vsakem računalniku v omrežju, ki podpira TELNET. </para>
 
-<para
-> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/telnet"
->telnet</ulink
->. </para>
+<para> Oglejte si priročnik: <ulink url="man:/telnet">telnet</ulink>. </para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/thumbnail.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/thumbnail.docbook
index fe25481c682..474e9c60293 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/thumbnail.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/thumbnail.docbook
@@ -1,30 +1,13 @@
 <article lang="&language;" id="thumbnail">
-<title
->pomanjšane sličice</title>
+<title>pomanjšane sličice</title>
 
-<para
->Ta tdeioslave uporablja &kde; za omrežno preglednost in vztrajno generiranje pomanjšanih sličic.</para>
+<para>Ta tdeioslave uporablja &kde; za omrežno preglednost in vztrajno generiranje pomanjšanih sličic.</para>
 
-<para
->KIOslave pomanjšanih sličic uporablja vstavke za generiranje dejanskih pomanjšanih sličic. Ogled teh sličic lahko omogočite z izbiro podmenuja <menuchoice
-><guimenu
->Videz</guimenu
-> <guisubmenu
->Predogled</guisubmenu
-></menuchoice
->, ki je dosegljiv v &konqueror;jevem načinu datotečnega upravljalnika.</para>
+<para>KIOslave pomanjšanih sličic uporablja vstavke za generiranje dejanskih pomanjšanih sličic. Ogled teh sličic lahko omogočite z izbiro podmenuja <menuchoice><guimenu>Videz</guimenu> <guisubmenu>Predogled</guisubmenu></menuchoice>, ki je dosegljiv v &konqueror;jevem načinu datotečnega upravljalnika.</para>
 
-<para
->Kioslave sličic ni namenjen neposredno za uporabnika, vendar pa ga lahko, če ste razvijalec uporabite v vašem programu, da ustvarite sličice za hiter ogled vsebine.</para>
+<para>Kioslave sličic ni namenjen neposredno za uporabnika, vendar pa ga lahko, če ste razvijalec uporabite v vašem programu, da ustvarite sličice za hiter ogled vsebine.</para>
 
-<para
->Za več informacij si oglejte dokumentacijo izvirne kode. Našli jo boste v <filename
->$<envar
->TDEDIR</envar
->/include/tdeio/thumbcreator.h</filename
->, ali v imeniku z izvirno kodo <filename class="directory"
->tdebase/tdeioslave/thumbnail</filename
-></para>
+<para>Za več informacij si oglejte dokumentacijo izvirne kode. Našli jo boste v <filename>$<envar>TDEDIR</envar>/include/tdeio/thumbcreator.h</filename>, ali v imeniku z izvirno kodo <filename class="directory">tdebase/tdeioslave/thumbnail</filename></para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/webdavs.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/webdavs.docbook
index cd2ed87658e..6f3beffd7b9 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/webdavs.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeioslave/webdavs.docbook
@@ -1,32 +1,16 @@
 <article lang="&language;" id="webdavs">
-<title
->webdavs</title>
+<title>webdavs</title>
 <articleinfo>
 <authorgroup>
-<author
-><firstname
->Hamish</firstname
-><surname
->Rodda</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->meddie@yoyo.cc.monash.edu.au</email
-></address
-></affiliation
-></author>
+<author><firstname>Hamish</firstname><surname>Rodda</surname> <affiliation><address><email>meddie@yoyo.cc.monash.edu.au</email></address></affiliation></author>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-01-21</date>
+<date>2002-01-21</date>
 
 
 </articleinfo>
 
-<para
->WebDAVS je z SSL kodirani protokol <ulink url="help:/tdeioslave/webdav.html"
->WebDAV</ulink
->.</para>
+<para>WebDAVS je z SSL kodirani protokol <ulink url="help:/tdeioslave/webdav.html">WebDAV</ulink>.</para>
 
 </article>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/extensions.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/extensions.docbook
index de629c3d58a..c07fb2928d0 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/extensions.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/extensions.docbook
@@ -1,86 +1,53 @@
 <chapter id="extensions-to-all-printsubsystems">
-<title
->Razširitve &tdeprint; za vse tiskalniške podsisteme</title>
+<title>Razširitve &tdeprint; za vse tiskalniške podsisteme</title>
 
 <sect1>
-<title
-><quote
->Navidezni</quote
-> tiskalniki</title>
+<title><quote>Navidezni</quote> tiskalniki</title>
 
 <sect2>
-<title
-><quote
->Faks</quote
-> </title>
+<title><quote>Faks</quote> </title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
-><quote
->Datotečni</quote
-> tiskalnik</title>
+<title><quote>Datotečni</quote> tiskalnik</title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
-><quote
-><acronym
->PDF</acronym
-></quote
-> tiskalnik</title>
+<title><quote><acronym>PDF</acronym></quote> tiskalnik</title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </sect2>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="external-filters">
-<title
-><quote
->Zunanji</quote
-> filtri</title>
+<title><quote>Zunanji</quote> filtri</title>
 
 <sect2>
-<title
->Filter <command
->enscript</command
-> za tekstovene datoteke</title>
+<title>Filter <command>enscript</command> za tekstovene datoteke</title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
-><quote
->n-up</quote
-> filter za katerokoli datoteko</title>
+<title><quote>n-up</quote> filter za katerokoli datoteko</title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
->Trije različni filtri <quote
->Make Pamphlet</quote
-> za &PostScript; datoteke</title>
+<title>Trije različni filtri <quote>Make Pamphlet</quote> za &PostScript; datoteke</title>
 
-<para
-></para>
+<para></para>
 
 </sect2>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpd.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpd.docbook
index c229baefb2b..d45c1155449 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpd.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpd.docbook
@@ -1,27 +1,13 @@
 <chapter id="lpd-module">
-<title
->Generični <acronym
->LPD</acronym
-> modul (&UNIX;)</title>
+<title>Generični <acronym>LPD</acronym> modul (&UNIX;)</title>
 
 
 <sect1>
-<title
->Pregled nad ponujenimi zmožnostmi</title>
+<title>Pregled nad ponujenimi zmožnostmi</title>
 
-<para
->Privzeto uporabljen modul (na primer ob prvem zagonu)</para>
+<para>Privzeto uporabljen modul (na primer ob prvem zagonu)</para>
 
-<para
->Generični modul, ki omogoča le pošiljanje tiskalniških opravil. Upravljanje z njimi ni podprto. Narejen je tako, da dela na čim širšem naboru okusov &UNIX;-a: &Linux;/<acronym
->LPR</acronym
->, &HP-UX;, Solaris, &IRIX;. Podpira tudi nekaj razširitev <application
->LPRng</application
-> (kot na primer odsotnost znaka za nadaljevanje <literal
->\</literal
-> v datotekah <filename
->printcap</filename
->.</para>
+<para>Generični modul, ki omogoča le pošiljanje tiskalniških opravil. Upravljanje z njimi ni podprto. Narejen je tako, da dela na čim širšem naboru okusov &UNIX;-a: &Linux;/<acronym>LPR</acronym>, &HP-UX;, Solaris, &IRIX;. Podpira tudi nekaj razširitev <application>LPRng</application> (kot na primer odsotnost znaka za nadaljevanje <literal>\</literal> v datotekah <filename>printcap</filename>.</para>
 
 </sect1>
 </chapter>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpr-bsd.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpr-bsd.docbook
index 59c4948235f..c75f12f3de7 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpr-bsd.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lpr-bsd.docbook
@@ -1,38 +1,12 @@
 <chapter id="lpr-bsd-style-module">
-<title
-><acronym
->LPR</acronym
-> (<acronym
->BSD</acronym
->)</title>
+<title><acronym>LPR</acronym> (<acronym>BSD</acronym>)</title>
 
-<para
->Preprosta (stara) podpora <acronym
->LPR</acronym
->. Modul za <acronym
->LPRng</acronym
-> je v razvoju in bo upajmo da že na voljo za različico 2.3.</para>
+<para>Preprosta (stara) podpora <acronym>LPR</acronym>. Modul za <acronym>LPRng</acronym> je v razvoju in bo upajmo da že na voljo za različico 2.3.</para>
 
 <sect1>
-<title
->Pregled ponujenih možnosti</title>
+<title>Pregled ponujenih možnosti</title>
 
-<itemizedlist
-> <listitem
-> <para
->Upravljanje s tiskalniki: osnovna podpora za dodajanje/odstranjevanje/nastavitev tiskalnika, kompatibilen z &RedHat;-6.x sistemi (<command
->printtool</command
-> + rhs-printfilers paketi).</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Upravljanje procesov: ni podprto</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Možnost tiskanja: osnovni nadzor</para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+<itemizedlist> <listitem> <para>Upravljanje s tiskalniki: osnovna podpora za dodajanje/odstranjevanje/nastavitev tiskalnika, kompatibilen z &RedHat;-6.x sistemi (<command>printtool</command> + rhs-printfilers paketi).</para> </listitem> <listitem> <para>Upravljanje procesov: ni podprto</para> </listitem> <listitem> <para>Možnost tiskanja: osnovni nadzor</para> </listitem> </itemizedlist>
 </sect1>
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lprng.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lprng.docbook
index a9dbfea4af4..29fd9a12d74 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lprng.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/lprng.docbook
@@ -1,13 +1,7 @@
 <chapter id="lprng-module">
-<title
-><application
->LPRng</application
-></title>
+<title><application>LPRng</application></title>
 
-<para
-><application
->LPRng</application
-> modul je v razvoju in bo upajmo že na voljo v različici &kde; 2.3.</para>
+<para><application>LPRng</application> modul je v razvoju in bo upajmo že na voljo v različici &kde; 2.3.</para>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/rlpr.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/rlpr.docbook
index 62ba9c3c71d..9af8d3506c8 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/rlpr.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdeprint/rlpr.docbook
@@ -1,24 +1,12 @@
 <chapter id="rlpr-module">
-<title
->Modoul, zgrajen okoli pripomočka <application
->rlpr</application
-></title>
+<title>Modoul, zgrajen okoli pripomočka <application>rlpr</application></title>
 
 <sect1>
-<title
->Pregled ponujenih zmožnosti</title>
+<title>Pregled ponujenih zmožnosti</title>
 
-<para
->Upravljanje s tiskalnikom: osnovne operacije so podprte (dodaj/odstrani/spremeni).</para>
+<para>Upravljanje s tiskalnikom: osnovne operacije so podprte (dodaj/odstrani/spremeni).</para>
 
-<para
->Vsak uporabnik lahko vnaprej določi, katere tiskalnike želi z določitvijo gostitelja in povezanih tiskalniških vrst. Tiskalniki so shranjeni <quote
->na bazi uporabnikov</quote
->. Ta modul je zgrajen okoli pripomočka <application
->rlpr</application
-> (<ulink url="http://truffula.com/rlpr/"
->rlpr</ulink
->).</para>
+<para>Vsak uporabnik lahko vnaprej določi, katere tiskalnike želi z določitvijo gostitelja in povezanih tiskalniških vrst. Tiskalniki so shranjeni <quote>na bazi uporabnikov</quote>. Ta modul je zgrajen okoli pripomočka <application>rlpr</application> (<ulink url="http://truffula.com/rlpr/">rlpr</ulink>).</para>
 
 </sect1>
 </chapter>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdesu/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdesu/index.docbook
index 399898ad488..f73b8444e17 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdesu/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdesu/index.docbook
@@ -4,494 +4,167 @@
   <!ENTITY kappname "&tdesu;">
   <!ENTITY package "tdebase">
   <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <book lang="&language;">
 <bookinfo>
 
-<title
->Priročnik za &tdesu;</title>
+<title>Priročnik za &tdesu;</title>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Geert</firstname
-> <surname
->Jansen</surname
-> <affiliation
-> <address
-><email
->g.t.jansen@stud.tue.nl</email
-></address
-> </affiliation
-> </author>
+<author> <firstname>Geert</firstname> <surname>Jansen</surname> <affiliation> <address><email>g.t.jansen@stud.tue.nl</email></address> </affiliation> </author>
 
 <othercredit role="reviewer">
-<firstname
->Lauri</firstname>
-<surname
->Watts</surname>
+<firstname>Lauri</firstname>
+<surname>Watts</surname>
 <affiliation>
-<address
-><email
->lauri@kde.org</email
-></address>
+<address><email>lauri@kde.org</email></address>
 </affiliation>
-<contrib
->Pregled</contrib>
+<contrib>Pregled</contrib>
 </othercredit>
-<othercredit role="translator"
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-><contrib
->Prevod</contrib
-></othercredit>
+<othercredit role="translator"><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation><contrib>Prevod</contrib></othercredit>
 </authorgroup>
 
 <copyright>
-<year
->2000</year>
-<holder
->Geert Jansen</holder>
+<year>2000</year>
+<holder>Geert Jansen</holder>
 </copyright>
 
-<legalnotice
->&FDLNotice;</legalnotice>
+<legalnotice>&FDLNotice;</legalnotice>
 
-<date
->2002-01-18</date>
-<releaseinfo
->1.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-01-18</date>
+<releaseinfo>1.00.00</releaseinfo>
 
 
-<abstract
-><para
->&tdesu; je grafični vmesnik za &UNIX;-ov ukaz <command
->su</command
->.</para
-></abstract>
+<abstract><para>&tdesu; je grafični vmesnik za &UNIX;-ov ukaz <command>su</command>.</para></abstract>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->su</keyword>
-<keyword
->password</keyword>
-<keyword
->root</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>su</keyword>
+<keyword>password</keyword>
+<keyword>root</keyword>
 </keywordset>
 
 </bookinfo>
 
 <chapter id="introduction">
-<title
->Uvod</title>
-
-<para
->Dobrodošli v &tdesu;! &tdesu; je grafični vmesnik za &UNIX;-ov ukaz <command
->su</command
-> za namizno okolje KDE. Omogoča vam, da poganjate program kot drug uporabnik, s tem, da zagotovite geslo tega uporabnika. &tdesu; je nepriviligiran program; uporablja sistemski <command
->su</command
->.</para>
-
-<para
->&tdesu; ima dodatno možnost: za vas si lahko zapomni gesla. Če uporabljate to možnost, morate vnesti vsako geslo le enkrat za vsak ukaz. Glejte <xref linkend="sec-password-keeping"/> za več informacij o tem in za varnostno analizo.</para>
-
-<para
->Ta program je mišljen za zagon iz ukazne vrstice ali <filename
->.desktop</filename
-> datoteke. Čeprav vpraša za korensko (<systemitem class="username"
->root</systemitem
->) geslo z uporabo &GUI; pogovornega okna, ga smatram bolj za lepilo med ukazno vrstico &lt;-&gt; &GUI;, kot pa za čist &GUI; program.</para>
+<title>Uvod</title>
+
+<para>Dobrodošli v &tdesu;! &tdesu; je grafični vmesnik za &UNIX;-ov ukaz <command>su</command> za namizno okolje KDE. Omogoča vam, da poganjate program kot drug uporabnik, s tem, da zagotovite geslo tega uporabnika. &tdesu; je nepriviligiran program; uporablja sistemski <command>su</command>.</para>
+
+<para>&tdesu; ima dodatno možnost: za vas si lahko zapomni gesla. Če uporabljate to možnost, morate vnesti vsako geslo le enkrat za vsak ukaz. Glejte <xref linkend="sec-password-keeping"/> za več informacij o tem in za varnostno analizo.</para>
+
+<para>Ta program je mišljen za zagon iz ukazne vrstice ali <filename>.desktop</filename> datoteke. Čeprav vpraša za korensko (<systemitem class="username">root</systemitem>) geslo z uporabo &GUI; pogovornega okna, ga smatram bolj za lepilo med ukazno vrstico &lt;-&gt; &GUI;, kot pa za čist &GUI; program.</para>
 
 </chapter>
 
 <chapter id="using-tdesu">
-<title
->Uporaba &tdesu;</title>
+<title>Uporaba &tdesu;</title>
 
-<para
->Uporaba &tdesu; je preprosta. Skladnja izgleda takole:</para>
+<para>Uporaba &tdesu; je preprosta. Skladnja izgleda takole:</para>
 
     <cmdsynopsis>
-      <command
->tdesu</command>
-      <arg
->USER</arg>
-      <arg
->-n</arg>
-      <arg
->-t</arg>
-      <arg
->-q</arg>
-      <arg
->-d</arg>
-      <arg
->-f <replaceable
->FILE</replaceable
-></arg>
-      <arg
->-c <group>
+      <command>tdesu</command>
+      <arg>USER</arg>
+      <arg>-n</arg>
+      <arg>-t</arg>
+      <arg>-q</arg>
+      <arg>-d</arg>
+      <arg>-f <replaceable>FILE</replaceable></arg>
+      <arg>-c <group>
 	  <arg>
-	  <replaceable
->COMMAND</replaceable>
-	  <arg
-><replaceable
->ARG1</replaceable
-></arg>
-	  <arg
-><replaceable
->ARG2</replaceable
-></arg>
-          <arg rep="repeat"
-><replaceable
-></replaceable
-></arg>
+	  <replaceable>COMMAND</replaceable>
+	  <arg><replaceable>ARG1</replaceable></arg>
+	  <arg><replaceable>ARG2</replaceable></arg>
+          <arg rep="repeat"><replaceable></replaceable></arg>
 	 </arg>
 	</group>
       </arg>
     </cmdsynopsis>
 
     <cmdsynopsis>
-      <command
->tdesu</command>
+      <command>tdesu</command>
       <group>
-	<arg
->-v</arg>
-	<arg
->-h</arg>
-	<arg
->-s</arg>
+	<arg>-v</arg>
+	<arg>-h</arg>
+	<arg>-s</arg>
       </group>
     </cmdsynopsis>
 
-<para
->Možnosti ukazne vrstice so razložene spodaj.</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-c <replaceable
->PROGRAM</replaceable
-></option
-></term
-> <listitem
-><para
->To določa, da program teče kot root. Podan mora biti v enem argumentu. Če torej želite pognati nov datotečni upravljalnik morate v lupini vtipkati: <userinput
-><command
->tdesu <option
->-c <replaceable
->kfm -sw</replaceable
-></option
-></command
-></userinput
-></para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-f <replaceable
->FILE</replaceable
-></option
-></term
-> <listitem
-><para
->Ta možnost omogoča učinkovito uporabo &tdesu; v <filename
->.desktop</filename
-> datotekah. tdesu; namreč pove, da mora pregledati datoteko določeno z <parameter
->FILE</parameter
->. Če lahko to datoteko zapiše trenutni uporabnik bo tdesu; izvedel ukaz kot trenutni uporabnik. Če pa ni zapisljiva, je ukaz izveden kot uporabnik <parameter
->USER</parameter
-> (privzeto kot root).</para
-> <para
-><parameter
->FILE</parameter
-> se obravnava takole: če se <parameter
->FILE</parameter
-> (ime datoteke) prične z <literal
->/</literal
->, je obravnavano kot absolutno ime datoteke. Drugače pa je vzeto kot ime globalne &kde; nastavitvene datoteke. Naj podam primer: da nastavite K display manager, <application
->tdm</application
->, bi lahko uporabili <command
->tdesu <option
->-c tdmconfig -f tdmrc</option
-></command
-></para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-t</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Omogoči terminalski izhod. To onemogoči shranjevanje gesel. Uporabno je predvsem za razhroščevanje; če želite poganjati program v konzolnem načinu, uporabite običajni <command
->su</command
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-n</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Ne shrani gesla. To onemogoči potrditveno polje <guilabel
->Obdrži geslo</guilabel
-> v pogovornem oknu gesel.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-q</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Bodi tiho.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-d</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Prikaži informacije za razhroščevanje.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-v</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Izpiši informacijo o različici in končaj.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-h</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Izpiši nekaj pomoči.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><option
->-s</option
-></term
-> <listitem
-><para
->Ustavi tdesu daemona. Poglejte v <xref linkend="sec-password-keeping"/>.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<para>Možnosti ukazne vrstice so razložene spodaj.</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><option>-c <replaceable>PROGRAM</replaceable></option></term> <listitem><para>To določa, da program teče kot root. Podan mora biti v enem argumentu. Če torej želite pognati nov datotečni upravljalnik morate v lupini vtipkati: <userinput><command>tdesu <option>-c <replaceable>kfm -sw</replaceable></option></command></userinput></para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-f <replaceable>FILE</replaceable></option></term> <listitem><para>Ta možnost omogoča učinkovito uporabo &tdesu; v <filename>.desktop</filename> datotekah. tdesu; namreč pove, da mora pregledati datoteko določeno z <parameter>FILE</parameter>. Če lahko to datoteko zapiše trenutni uporabnik bo tdesu; izvedel ukaz kot trenutni uporabnik. Če pa ni zapisljiva, je ukaz izveden kot uporabnik <parameter>USER</parameter> (privzeto kot root).</para> <para><parameter>FILE</parameter> se obravnava takole: če se <parameter>FILE</parameter> (ime datoteke) prične z <literal>/</literal>, je obravnavano kot absolutno ime datoteke. Drugače pa je vzeto kot ime globalne &kde; nastavitvene datoteke. Naj podam primer: da nastavite K display manager, <application>tdm</application>, bi lahko uporabili <command>tdesu <option>-c tdmconfig -f tdmrc</option></command></para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-t</option></term> <listitem><para>Omogoči terminalski izhod. To onemogoči shranjevanje gesel. Uporabno je predvsem za razhroščevanje; če želite poganjati program v konzolnem načinu, uporabite običajni <command>su</command>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-n</option></term> <listitem><para>Ne shrani gesla. To onemogoči potrditveno polje <guilabel>Obdrži geslo</guilabel> v pogovornem oknu gesel.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-q</option></term> <listitem><para>Bodi tiho.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-d</option></term> <listitem><para>Prikaži informacije za razhroščevanje.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-v</option></term> <listitem><para>Izpiši informacijo o različici in končaj.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-h</option></term> <listitem><para>Izpiši nekaj pomoči.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><option>-s</option></term> <listitem><para>Ustavi tdesu daemona. Poglejte v <xref linkend="sec-password-keeping"/>.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
 <chapter id="configuration">
-<title
->Nastavitev</title>
-
-<para
->&tdesu; pride z nadzornim modulom imenovanim <application
->kcmtdesu</application
->. Najdete ga lahko v menuju <guimenu
->K</guimenu
-> pod <menuchoice
-><guisubmenu
->Nastavitve</guisubmenu
-> <guisubmenu
->Uporabniški programi</guisubmenu
-> <guimenuitem
->KDE su</guimenuitem
-></menuchoice
->. Spremenite lahko naslednje stvari:</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Echo Mode</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->To je način, kako na zaslonu odmevajo znaki ki jih vtipkate. Možne izbire so: ena zvezda za znak, tri zvezde ali brez odmeva. Privzeto je to ena zvezda za znak.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guilabel
->Shranjevanje gesel</guilabel
-></term
-> <listitem
-><para
->&tdesu; lahko naročite da shranjuje gesla z odkljukanjem izbire <guilabel
->Obdrži geslo</guilabel
->. Če je ta označena, lahko vnesete časovno vrednost v tekstno polje pod njo. To določa (v minutah), kako dolgo se bo geslo shranilo. Privzeto je neshranjevanje gesel.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<title>Nastavitev</title>
+
+<para>&tdesu; pride z nadzornim modulom imenovanim <application>kcmtdesu</application>. Najdete ga lahko v menuju <guimenu>K</guimenu> pod <menuchoice><guisubmenu>Nastavitve</guisubmenu> <guisubmenu>Uporabniški programi</guisubmenu> <guimenuitem>KDE su</guimenuitem></menuchoice>. Spremenite lahko naslednje stvari:</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Echo Mode</guilabel></term> <listitem><para>To je način, kako na zaslonu odmevajo znaki ki jih vtipkate. Možne izbire so: ena zvezda za znak, tri zvezde ali brez odmeva. Privzeto je to ena zvezda za znak.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Shranjevanje gesel</guilabel></term> <listitem><para>&tdesu; lahko naročite da shranjuje gesla z odkljukanjem izbire <guilabel>Obdrži geslo</guilabel>. Če je ta označena, lahko vnesete časovno vrednost v tekstno polje pod njo. To določa (v minutah), kako dolgo se bo geslo shranilo. Privzeto je neshranjevanje gesel.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
 <chapter id="Internals">
-<title
->Podrobnosti</title>
+<title>Podrobnosti</title>
 
 <sect1 id="x-authentication">
-<title
->X avtentifikacija</title>
+<title>X avtentifikacija</title>
 
-<para
->Program, ki ga izvedete bo tekel pod korenskim (root) id in v splošnem ne bo imel avtoritete za dostop do vašega X zaslona. &tdesu; se temu izogne z dodajanjem avtentifikacijskega piškotka za vaš zaslon v začasno datoteko <filename
->.Xauthority</filename
->. Ko je ukaz končan, je ta datoteka odstranjena. </para>
+<para>Program, ki ga izvedete bo tekel pod korenskim (root) id in v splošnem ne bo imel avtoritete za dostop do vašega X zaslona. &tdesu; se temu izogne z dodajanjem avtentifikacijskega piškotka za vaš zaslon v začasno datoteko <filename>.Xauthority</filename>. Ko je ukaz končan, je ta datoteka odstranjena. </para>
 
-<para
->Če ne uporabljate X piškotkov, ste odvisni od samega sebe. &tdesu; bo to zaznal in ne bo dodal piškotka, vendar pa boste morali zagotoviti, da ima root dovoljen dostop do vašega zaslona.</para>
+<para>Če ne uporabljate X piškotkov, ste odvisni od samega sebe. &tdesu; bo to zaznal in ne bo dodal piškotka, vendar pa boste morali zagotoviti, da ima root dovoljen dostop do vašega zaslona.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="interface-to-su">
-<title
->Vmesnik za <command
->su</command
-></title>
-
-<para
->&tdesu; uporablja sistemski <command
->su</command
-> za dosego privilegijev. V tem odstavku bom razložil podrobnosti, kako &tdesu; to naredi. </para>
-
-<para
->Ker nekatere implementacije <command
->su</command
-> (&npr; &RedHat;ova) nočejo brati gesla iz <literal
->stdin</literal
->, ustvari &tdesu; par pty/tty in izvede <command
->su</command
-> z njegovimi standardnimi datotečnimi opisi (filedescriptors) povezanimi na tty.</para>
-
-<para
->Da izvede ukaz, ki ga je izbral uporabnik in ne interaktivno lupino, uporablja &tdesu; skupaj z <command
->su</command
-> argument <option
->-c</option
->. Ta argument razume vsaka lupina, ki jo poznam, tako da bi to moralo delovati prenosljivo. <command
->su</command
-> preda <option
->-c</option
-> lupini in ta prevzame program. Zgled: <command
->su <option
->root -c <replaceable
->nek_program</replaceable
-></option
-></command
->.</para>
-
-<para
->Namesto izvajanja uporabnikovega ukaza direktno z <command
->su</command
->, izvede &tdesu; majhen programček imenovan <application
->tdesu_stub</application
->. Ta programček (teče kot uporabnik), zahteva nekaj podatkov od &tdesu; preko pty/tty kanala (njegov stdin in stdout) in potem izvede uporabniški program. Predane so naslednje informacije: X zaslon, X avtentifikacijski piškotek (če je dostopen), <envar
->PATH</envar
->in ukaz, ki naj bo pognan. Razlog, zakaj je uporabljen kratek programček je, da je X piškotek zasebna informacija in tako ne more biti predan na ukazni vrstici.</para>
+<title>Vmesnik za <command>su</command></title>
+
+<para>&tdesu; uporablja sistemski <command>su</command> za dosego privilegijev. V tem odstavku bom razložil podrobnosti, kako &tdesu; to naredi. </para>
+
+<para>Ker nekatere implementacije <command>su</command> (&npr; &RedHat;ova) nočejo brati gesla iz <literal>stdin</literal>, ustvari &tdesu; par pty/tty in izvede <command>su</command> z njegovimi standardnimi datotečnimi opisi (filedescriptors) povezanimi na tty.</para>
+
+<para>Da izvede ukaz, ki ga je izbral uporabnik in ne interaktivno lupino, uporablja &tdesu; skupaj z <command>su</command> argument <option>-c</option>. Ta argument razume vsaka lupina, ki jo poznam, tako da bi to moralo delovati prenosljivo. <command>su</command> preda <option>-c</option> lupini in ta prevzame program. Zgled: <command>su <option>root -c <replaceable>nek_program</replaceable></option></command>.</para>
+
+<para>Namesto izvajanja uporabnikovega ukaza direktno z <command>su</command>, izvede &tdesu; majhen programček imenovan <application>tdesu_stub</application>. Ta programček (teče kot uporabnik), zahteva nekaj podatkov od &tdesu; preko pty/tty kanala (njegov stdin in stdout) in potem izvede uporabniški program. Predane so naslednje informacije: X zaslon, X avtentifikacijski piškotek (če je dostopen), <envar>PATH</envar>in ukaz, ki naj bo pognan. Razlog, zakaj je uporabljen kratek programček je, da je X piškotek zasebna informacija in tako ne more biti predan na ukazni vrstici.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="password-checking">
-<title
->Preverjanje gesel</title>
+<title>Preverjanje gesel</title>
 
-<para
->&tdesu; bo preveril geslo ki ga vnesete in vrnil sporočilo o napaki, če je napačno. Preverjanje je izvedeno s testnim programom: <filename
->/bin/true</filename
->. Če to uspe, je geslo smatrano kot pravilno.</para>
+<para>&tdesu; bo preveril geslo ki ga vnesete in vrnil sporočilo o napaki, če je napačno. Preverjanje je izvedeno s testnim programom: <filename>/bin/true</filename>. Če to uspe, je geslo smatrano kot pravilno.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="sec-password-keeping">
-<title
->Ohranjanje gesel</title>
-
-<para
->Za vaše udobje ima &tdesu; izvedeno možnost <quote
->Obdrži geslo</quote
->. Če se zanimate za varnost, potem morate prebrati ta odstavek.</para>
-
-<para
->Dovoljenje &tdesu;, da si zapomni gesla odpre (majhno) varnostno luknjo v vašem sistemu. Jasno je, da &tdesu; ne dovoli nikomur razen vašemu uporabniškemu id da uporablja gesla, vendar pa, če je to narejeno brez previdnosti, lahko zniža <systemitem class="username"
->root</systemitem
->-ov varnostni nivo na uporabniškega. Heker, ki bi vdrl v vaš račun, bi dobil korenski (<systemitem class="username"
->root</systemitem
->) dostop. tdesu; poskuša to preprečiti. Varnostna shema, ki jo uporablja je, vsaj po mojem prepričanju, razumno varna in je razložena tukaj.</para>
-
-<para
->&tdesu; uporablja deamona, imenovanega <application
->tdesud</application
->. Ta posluša &UNIX;-ov socket v <filename
->/tmp</filename
-> za ukazi. Način socketa je 0600, tako da se nanj lahko priključi le vaš uporabniški id. Če je shranjevanje gesel omogočeno, tdesu; izvede ukaze skozi ta deamon. Ukaze in korensko (<systemitem class="username"
->root</systemitem
->) geslo zapiše v socket in deamon izvede ukaz z uporabo <command
->su</command
->, kot je opisano prej. Po tem ukaz in geslo nista zavržena. Namesto tega sta shranjena za določen čas. To je časovna vrednost iz krmilnega modula. Če se v tem času pojavi nova zahteva klientu ni treba dostaviti gesla. Da prepreči hekerjem, ki so vdrli v vaš račun, krajo gesel (na primer z prilepljenjem razhroščevalnika), je deamon nameščen kot set-group-id nogrup. To bi moralo preprečiti vsem normalnim uporabnikom (vključno z vami) da bi dobili gesla od <application
->tdesud</application
-> procesa. Prav tako deamon postavi spremenljivko <envar
->DISPLAY</envar
-> na vrednost, ki jo je imela ob zagonu. Edina stvar, ki jo lahko heker naredi, je da na vašem zaslonu izvede program.</para>
-
-<para
->Šibko mesto v tej shemi je, da programi, ki jih izvajate verjetno niso pisani z varnostjo v mislih (kot setuid <systemitem class="username"
->root </systemitem
-> programi). To pomeni, da imajo morda prelitja medpomnilnika (buffer overruns) ali druge težave in jih lahko heker izkoristi.</para>
-
-<para
->Uporaba možnosti shranjevanja gesel je trgovina med varnostjo in udobjem. Spodbujam vas, da razmislite o tem in se odločite zase, ali to želite uporabljati ali ne.</para>
+<title>Ohranjanje gesel</title>
+
+<para>Za vaše udobje ima &tdesu; izvedeno možnost <quote>Obdrži geslo</quote>. Če se zanimate za varnost, potem morate prebrati ta odstavek.</para>
+
+<para>Dovoljenje &tdesu;, da si zapomni gesla odpre (majhno) varnostno luknjo v vašem sistemu. Jasno je, da &tdesu; ne dovoli nikomur razen vašemu uporabniškemu id da uporablja gesla, vendar pa, če je to narejeno brez previdnosti, lahko zniža <systemitem class="username">root</systemitem>-ov varnostni nivo na uporabniškega. Heker, ki bi vdrl v vaš račun, bi dobil korenski (<systemitem class="username">root</systemitem>) dostop. tdesu; poskuša to preprečiti. Varnostna shema, ki jo uporablja je, vsaj po mojem prepričanju, razumno varna in je razložena tukaj.</para>
+
+<para>&tdesu; uporablja deamona, imenovanega <application>tdesud</application>. Ta posluša &UNIX;-ov socket v <filename>/tmp</filename> za ukazi. Način socketa je 0600, tako da se nanj lahko priključi le vaš uporabniški id. Če je shranjevanje gesel omogočeno, tdesu; izvede ukaze skozi ta deamon. Ukaze in korensko (<systemitem class="username">root</systemitem>) geslo zapiše v socket in deamon izvede ukaz z uporabo <command>su</command>, kot je opisano prej. Po tem ukaz in geslo nista zavržena. Namesto tega sta shranjena za določen čas. To je časovna vrednost iz krmilnega modula. Če se v tem času pojavi nova zahteva klientu ni treba dostaviti gesla. Da prepreči hekerjem, ki so vdrli v vaš račun, krajo gesel (na primer z prilepljenjem razhroščevalnika), je deamon nameščen kot set-group-id nogrup. To bi moralo preprečiti vsem normalnim uporabnikom (vključno z vami) da bi dobili gesla od <application>tdesud</application> procesa. Prav tako deamon postavi spremenljivko <envar>DISPLAY</envar> na vrednost, ki jo je imela ob zagonu. Edina stvar, ki jo lahko heker naredi, je da na vašem zaslonu izvede program.</para>
+
+<para>Šibko mesto v tej shemi je, da programi, ki jih izvajate verjetno niso pisani z varnostjo v mislih (kot setuid <systemitem class="username">root </systemitem> programi). To pomeni, da imajo morda prelitja medpomnilnika (buffer overruns) ali druge težave in jih lahko heker izkoristi.</para>
+
+<para>Uporaba možnosti shranjevanja gesel je trgovina med varnostjo in udobjem. Spodbujam vas, da razmislite o tem in se odločite zase, ali to želite uporabljati ali ne.</para>
 
 </sect1>
 </chapter>
 
 <chapter id="Author">
-<title
->Avtor</title>
+<title>Avtor</title>
 
-<para
->&tdesu;</para>
+<para>&tdesu;</para>
 
-<para
->Copyright 2000 Geert Jansen</para>
+<para>Copyright 2000 Geert Jansen</para>
 
-<para
->&tdesu; je spisal Geert Jansen. Je nekako osnovan na tdesu;, Pierta Iglia, različice 0.3. S Pietrom sva se strinjala, da bom v prihodnosti ta program vzdreževal jaz.</para>
+<para>&tdesu; je spisal Geert Jansen. Je nekako osnovan na tdesu;, Pierta Iglia, različice 0.3. S Pietrom sva se strinjala, da bom v prihodnosti ta program vzdreževal jaz.</para>
 
-<para
->Avtor je dosegljiv preko e-pošte <email
->g.t.jansen@stud.tue.nl</email
->. Prosim poročajte mi o vseh hroščih, ki jih najdete, tako, da jih lahko popravim. Če imate predloge, ne oklevajte in me kontaktirajte.</para>
+<para>Avtor je dosegljiv preko e-pošte <email>g.t.jansen@stud.tue.nl</email>. Prosim poročajte mi o vseh hroščih, ki jih najdete, tako, da jih lahko popravim. Če imate predloge, ne oklevajte in me kontaktirajte.</para>
 
 &underFDL;
 &underArtisticLicense;
@@ -499,20 +172,17 @@
 </chapter>
 
 <appendix id="installation">
-<title
->Namestitev</title>
+<title>Namestitev</title>
 
 <sect1 id="downloading">
-<title
->Nalaganje</title>
+<title>Nalaganje</title>
 
 &install.intro.documentation;
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="compiling">
-<title
->Prevajanje</title>
+<title>Prevajanje</title>
 
 &install.compile.documentation;
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdm/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdm/index.docbook
index b723a3cfac8..e3fc3aba806 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdm/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/tdm/index.docbook
@@ -4,299 +4,96 @@
   <!ENTITY kappname "&tdm;">
   <!ENTITY package "tdebase">
   <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <book lang="&language;">
 <bookinfo>
-<title
->Priročnik za &tdm;</title>
+<title>Priročnik za &tdm;</title>
 
 <authorgroup>
-<author
-> <firstname
->Neal</firstname
-> <surname
->Crook</surname
-> <affiliation
-><address
-><email
->nac@forth.org</email
-></address
-></affiliation
-> </author>
+<author> <firstname>Neal</firstname> <surname>Crook</surname> <affiliation><address><email>nac@forth.org</email></address></affiliation> </author>
 <othercredit role="developer">
-<firstname
->Steffen</firstname>
-<surname
->Hansen</surname>
-<affiliation
-><address
-><email
->stefh@dit.ou.dk</email
-></address
-></affiliation>
-<contrib
->Razvijalec</contrib>
+<firstname>Steffen</firstname>
+<surname>Hansen</surname>
+<affiliation><address><email>stefh@dit.ou.dk</email></address></affiliation>
+<contrib>Razvijalec</contrib>
 </othercredit>
 <othercredit role="reviewer">
-<firstname
->Lauri</firstname>
-<surname
->Watts</surname>
-<affiliation
-><address
-><email
->lauri@kde.org</email
-></address
-></affiliation>
-<contrib
->Pregled</contrib>
+<firstname>Lauri</firstname>
+<surname>Watts</surname>
+<affiliation><address><email>lauri@kde.org</email></address></affiliation>
+<contrib>Pregled</contrib>
 </othercredit>
 
-<othercredit role="translator"
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-><contrib
->Prevod</contrib
-></othercredit>
+<othercredit role="translator"><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation><contrib>Prevod</contrib></othercredit>
 
 </authorgroup>
 
 <copyright>
-<year
->2000</year>
-<holder
->Neal Crook</holder>
+<year>2000</year>
+<holder>Neal Crook</holder>
 </copyright>
 
-<date
->2000-12-12</date>
-<releaseinfo
->0.05.02</releaseinfo>
+<date>2000-12-12</date>
+<releaseinfo>0.05.02</releaseinfo>
 
 <abstract>
-<para
->Ta dokument opisuje &tdm;, upravljalnik prikaza KDE. &tdm; je poznan tudi kot <quote
->Upravljalnik prijav</quote
->.</para>
+<para>Ta dokument opisuje &tdm;, upravljalnik prikaza KDE. &tdm; je poznan tudi kot <quote>Upravljalnik prijav</quote>.</para>
 </abstract>
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->tdm</keyword>
-<keyword
->xdm</keyword>
-<keyword
->display manager</keyword>
-<keyword
->login manager</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>tdm</keyword>
+<keyword>xdm</keyword>
+<keyword>display manager</keyword>
+<keyword>login manager</keyword>
 </keywordset>
 </bookinfo>
 
 <!-- ********************************************************************** -->  
 
  
-<chapter id="Introduction"
-> 
-
-<title
->Uvod</title
-> 
-
-<para
-> &tdm; ponuja grafičen vmesnik, ki omogoča prijavo v sistem. Pozove za prijavo (uporabniško ime) in geslo, avtenticira uporabnika in sistem, da požene sejo. &tdm; je zamenjava za <application
->xdm</application
->, X Display Manager, in mu je superioren naveč načinov.</para
-> <para
-> Uporabniški vmesnik &tdm; je izveden skozi dve pogovorni okni. Glavno pogovorno okno ima naslednje možnosti:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Polje" <guilabel
->Prijava:</guilabel
->", kjer vnesete vaše uporabniško ime.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Polje "<guilabel
->Pass</guilabel
->" kjer vnesete vaše geslo.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Območje levo od polj "<guilabel
->Prijava:</guilabel
->" in "<guilabel
->Pass</guilabel
->" ki se lahko uporablja za prikaz statične slike ali analogne ure.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->(Opcijsko) sliko za vsakega uporabnika (na primer digitalizirano fotografijo). Klik na sliko je enakovreden vnosu asociiranega uporabniškega imena v polje "<guilabel
->Prijava:</guilabel
->". (Ta možnost je posnemanje prijavnega okna na IRIX-u).</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Spustno polje "<guilabel
->Session type</guilabel
->", ki omogoča uporabo &tdm; za zagon večih različnih okenskih upravljalnikov, ki so nameščeni na sistemu, vključno s KDE, KDE2 in GNOME.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Gumb "<guibutton
->Pojdi!</guibutton
->" ki potrdi kombinacijo uporabniško ime/geslo in prične z zagonom seje izbranega tipa.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Gumb "<guibutton
->Prekliči</guibutton
->" ki pobriše besedilo iz polja "<guilabel
->Prijava:</guilabel
->" in "<guilabel
->Pass</guilabel
->".</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->(Opcijsko) gumb "<guibutton
->Zaustavitev sistema</guibutton
->" ki prikaže pogovorno okno "<guibutton
->Zaustavitev sistema</guibutton
->".</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Pogovorno okno "<guilabel
->Zaustavitev sistema</guilabel
->" prikaže nabor izbirnih gumbov, ki omogočajo izbiro ene izmed naslednjih možnosti:</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Shutdown</term
-> <listitem
-><para
->Zaustavi sistem na nadzorovan način, da bo pripravljen na izklop energije.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Restart</term
-> <listitem
-><para
->Zaustavi sistem in ponovno zaženi sistem. Za sisteme, ki uporabljajo<application
->Lilo</application
->, opcijsko spustno polje omogoča izbiro določenega jedra operacijskega sistema, ki se bo uporabilo za zagon.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Restart X Server</term
-> <listitem
-><para
->Zaustavi in ponovno poženi strežnik X. Tipično rabite to opcijo, če ste na kakšen način spremenili vaše nastavitve X11.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Console Mode</term
-> <listitem
-><para
->Zaustavi strežnik X in povrni istem v konzolni način. To je doseženo s postavitvijo sistema v run-level 3. Tipično bi rabil sistemski upravitelj to možnost preden bi nadgradil ali prenastavil programsko opremo za X11.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<para
->Pritisk na gumb "<guibutton
->V redu</guibutton
->" izvede izbrano dejanje; pritisk na gumb "<guibutton
->Prekliči</guibutton
->" povrne v glavno pogovorno okno &tdm;.  </para>
-
-<para
->Naslednje poglavje razlaga, kako nastaviti &tdm;. Nadaljna poglavja opisujejo, kako nastaviti vaš sistem, da boste lahko uporabljali &tdm;, kako izgraditi in namestiti &tdm; iz izvorne kode in kako izvedeti več o &tdm; in projektu KDE.</para
-> 
+<chapter id="Introduction"> 
+
+<title>Uvod</title> 
+
+<para> &tdm; ponuja grafičen vmesnik, ki omogoča prijavo v sistem. Pozove za prijavo (uporabniško ime) in geslo, avtenticira uporabnika in sistem, da požene sejo. &tdm; je zamenjava za <application>xdm</application>, X Display Manager, in mu je superioren naveč načinov.</para> <para> Uporabniški vmesnik &tdm; je izveden skozi dve pogovorni okni. Glavno pogovorno okno ima naslednje možnosti:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Polje" <guilabel>Prijava:</guilabel>", kjer vnesete vaše uporabniško ime.</para></listitem> <listitem><para>Polje "<guilabel>Pass</guilabel>" kjer vnesete vaše geslo.</para></listitem> <listitem><para>Območje levo od polj "<guilabel>Prijava:</guilabel>" in "<guilabel>Pass</guilabel>" ki se lahko uporablja za prikaz statične slike ali analogne ure.</para></listitem> <listitem><para>(Opcijsko) sliko za vsakega uporabnika (na primer digitalizirano fotografijo). Klik na sliko je enakovreden vnosu asociiranega uporabniškega imena v polje "<guilabel>Prijava:</guilabel>". (Ta možnost je posnemanje prijavnega okna na IRIX-u).</para></listitem> <listitem><para>Spustno polje "<guilabel>Session type</guilabel>", ki omogoča uporabo &tdm; za zagon večih različnih okenskih upravljalnikov, ki so nameščeni na sistemu, vključno s KDE, KDE2 in GNOME.</para></listitem> <listitem><para>Gumb "<guibutton>Pojdi!</guibutton>" ki potrdi kombinacijo uporabniško ime/geslo in prične z zagonom seje izbranega tipa.</para></listitem> <listitem><para>Gumb "<guibutton>Prekliči</guibutton>" ki pobriše besedilo iz polja "<guilabel>Prijava:</guilabel>" in "<guilabel>Pass</guilabel>".</para></listitem> <listitem><para>(Opcijsko) gumb "<guibutton>Zaustavitev sistema</guibutton>" ki prikaže pogovorno okno "<guibutton>Zaustavitev sistema</guibutton>".</para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Pogovorno okno "<guilabel>Zaustavitev sistema</guilabel>" prikaže nabor izbirnih gumbov, ki omogočajo izbiro ene izmed naslednjih možnosti:</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term>Shutdown</term> <listitem><para>Zaustavi sistem na nadzorovan način, da bo pripravljen na izklop energije.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Restart</term> <listitem><para>Zaustavi sistem in ponovno zaženi sistem. Za sisteme, ki uporabljajo<application>Lilo</application>, opcijsko spustno polje omogoča izbiro določenega jedra operacijskega sistema, ki se bo uporabilo za zagon.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Restart X Server</term> <listitem><para>Zaustavi in ponovno poženi strežnik X. Tipično rabite to opcijo, če ste na kakšen način spremenili vaše nastavitve X11.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Console Mode</term> <listitem><para>Zaustavi strežnik X in povrni istem v konzolni način. To je doseženo s postavitvijo sistema v run-level 3. Tipično bi rabil sistemski upravitelj to možnost preden bi nadgradil ali prenastavil programsko opremo za X11.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<para>Pritisk na gumb "<guibutton>V redu</guibutton>" izvede izbrano dejanje; pritisk na gumb "<guibutton>Prekliči</guibutton>" povrne v glavno pogovorno okno &tdm;.  </para>
+
+<para>Naslednje poglavje razlaga, kako nastaviti &tdm;. Nadaljna poglavja opisujejo, kako nastaviti vaš sistem, da boste lahko uporabljali &tdm;, kako izgraditi in namestiti &tdm; iz izvorne kode in kako izvedeti več o &tdm; in projektu KDE.</para> 
 
 </chapter>
 
 <!-- *********************************************************************** -->
 <chapter id="Configuring-tdm">
-<title
->Nastavitev &tdm;</title>
-
-<para
->To poglavje predvideva da je &tdm; že postavljen in teče v vašem sistemu in da preprosto hočete le spremeniti njegovo obnašanje. Če je vaš problem resnejši, potem preskočite v naslednja poglavja. </para
-> 
-
-<para
->Ko se &tdm; zažene, prebere svojo nastavitveno datoteko <filename
->tdmrc</filename
->. Ker mora biti &tdm; pognan preden je katerikoli uporabnik prijavljen, ni povezana z nobenim uporabnikom. Tako ni mogoče imeti za uporabnika specifične datoteke <filename
->$HOME/share/config/tdmrc</filename
->; vsi uporabniki delijo skupno različico <filename
->tdmrc</filename
->, ki se nahaja v imeniku <filename
->$TDEDIR/share/config/tdmrc</filename
->. Iz tega sledi, da lahko nastavitev &tdm; spremeni le uporabnik, ki ima pisalni dostop do imenika <filename
->$TDEDIR/share/config/tdmrc</filename
-> (običajno omejeno na sistemskega administratorja, prijavljenega kot "root"). </para
-> 
+<title>Nastavitev &tdm;</title>
+
+<para>To poglavje predvideva da je &tdm; že postavljen in teče v vašem sistemu in da preprosto hočete le spremeniti njegovo obnašanje. Če je vaš problem resnejši, potem preskočite v naslednja poglavja. </para> 
+
+<para>Ko se &tdm; zažene, prebere svojo nastavitveno datoteko <filename>tdmrc</filename>. Ker mora biti &tdm; pognan preden je katerikoli uporabnik prijavljen, ni povezana z nobenim uporabnikom. Tako ni mogoče imeti za uporabnika specifične datoteke <filename>$HOME/share/config/tdmrc</filename>; vsi uporabniki delijo skupno različico <filename>tdmrc</filename>, ki se nahaja v imeniku <filename>$TDEDIR/share/config/tdmrc</filename>. Iz tega sledi, da lahko nastavitev &tdm; spremeni le uporabnik, ki ima pisalni dostop do imenika <filename>$TDEDIR/share/config/tdmrc</filename> (običajno omejeno na sistemskega administratorja, prijavljenega kot "root"). </para> 
 
 <!-- ** nac TODO the link to local tderc doesn't work.. I get a security ** -->
 <!-- error; yet I can point to the file manually. what should it be? --> 
 
-<para
->Datoteko <filename
->tdmrc</filename
-> ki se trenutno uporablja na vašem sistemu (privzeto je to v <filename
->$TDEDIR/share/config/tdmrc</filename
->) si lahko ogledate in z njenim urejevanjem nastavite &tdm;. Alternativno lahko uporabite grafično nastavitveno orodje, ki ga ponuja nadzorno središče KDE (pod<menuchoice
-><guisubmenu
->Programi</guisubmenu
-><guisubmenu
->Sistem</guisubmenu
-> <guimenuitem
->Upravljalnik prijav</guimenuitem
-></menuchoice
->), ki je opisan v <ulink url="help:/kcontrol/login-manager.html"
-> pomoči za KControl</ulink
->.</para>
-
-<para
->Ostanek tega poglavja opisuje vsebino datoteke<literal
->tdmrc</literal
->. Če ste zadovolji z uporabo grafičnega nastavitvenega orodja, potem ni vzroka, da bi brali dalje.</para>
+<para>Datoteko <filename>tdmrc</filename> ki se trenutno uporablja na vašem sistemu (privzeto je to v <filename>$TDEDIR/share/config/tdmrc</filename>) si lahko ogledate in z njenim urejevanjem nastavite &tdm;. Alternativno lahko uporabite grafično nastavitveno orodje, ki ga ponuja nadzorno središče KDE (pod<menuchoice><guisubmenu>Programi</guisubmenu><guisubmenu>Sistem</guisubmenu> <guimenuitem>Upravljalnik prijav</guimenuitem></menuchoice>), ki je opisan v <ulink url="help:/kcontrol/login-manager.html"> pomoči za KControl</ulink>.</para>
+
+<para>Ostanek tega poglavja opisuje vsebino datoteke<literal>tdmrc</literal>. Če ste zadovolji z uporabo grafičnega nastavitvenega orodja, potem ni vzroka, da bi brali dalje.</para>
 
 <!-- ** nac: updated TDM keys list from code of 2000-06-06 -->
 
-<para
->V <literal
->tdmrc</literal
-> so štirje razdelki:</para>
+<para>V <literal>tdmrc</literal> so štirje razdelki:</para>
 
 <sect1 id="TDM">
-<title
->TDM</title>
-<para
->Ključi v tem razdelku so:</para>
-<screen
->StdFont
+<title>TDM</title>
+<para>Ključi v tem razdelku so:</para>
+<screen>StdFont
 FailFont
 GreetFont
 GreetString
@@ -314,305 +111,39 @@ SortUsers
 GUIStyle
 </screen>
 
-<para
->Kratek opis ključev:</para>
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->*Font</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Niz, oblikovan sledeče: Courier,12,5,iso-8859-1,50,0.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->GreetString</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Naslov prijavnega okna &tdm;.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->SessionTypes</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Z vejico ločen seznam argumentov, običajno se uporabljaza izbiro določenega okenskega upravljalnika. Privzeto je <option
->SessionTypes=kde,failsafe</option
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->LogoArea</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Določa, kaj se pojavi v spodnjem levem vogalu okna. Lahko je <option
->KdmLogo</option
-> (v tem primeru je prikazana slika,določena z <option
->LogoPixMap</option
->) ali <option
->KdmClock</option
-> (v tem primeru pa je prikazana ura).</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->LogoPixmap</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Določi ime slike, ki naj bo prikazana v spodnjem levem kotu prijavnega okna, kadar je postavljeno LogoArea=KdmLogo.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->ShutdownButton</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->ShutdownButton nadzoruje, kdaj je prikazan zaustavitveni gumb in je lahko <option
->All</option
->, <option
->None</option
->,<option
->RootOnly</option
-> in <option
->ConsoleOnly</option
->. Pomen <option
->All</option
-> in <option
->None</option
-> je jasen. Če izberete<option
->ConsoleOnly</option
-> ne morete izvesti oddaljene zaustavitve. Če izberete <option
->RootOnly</option
-> boste vprašani za geslo korenskega uporabnika (root) preden se bo zaustavitev nadaljevala.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->Shutdown and Restart</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Ukaza za zaustavitev in zagon.(Privzeto: <command
->/sbin/halt</command
-> in <command
->/sbin/reboot</command
->).</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->ConsoleMode</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Ukazni niz, ki se uporablja za opcijo Console Mode gumba "<guibutton
->Zaustavitev sistema</guibutton
->". (Privzeto:<command
->/sbin/init<option
->3</option
-></command
->). Ta možnost ni dosegljiva pod BSD.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->UserView</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je postavljen na "<option
->1</option
->", bo v oknu &tdm; prikazan grafičen pogled uporabnikov.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->Users</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Z vejico ločen seznam uporabnikov, ki bodo prikazani v grafičnem pogledu. če je oznaka <parameter
->UserView</parameter
-> postavljena na "<replaceable
->1</replaceable
->" in vnos <parameter
->Users</parameter
-> manjka,bo &tdm; iskal uporabnike v datoteki gesel <filename
->/etc/passwd</filename
->. Uporabniki, ki so prikazani, so tisti, ki imajo realno ime poleg svojega prijavnega imena, domač (home) imenik in privzeto lupino - ostali so preskočeni. &tdm; bo pogledal v<filename
->$TDEDIR/share/apps/tdm/pics/users/</filename
-> za ikono za vsakega uporabnika. Če ikona <filename
->johndoe.png</filename
-> obstaja, jo bo &tdm; uporabil za prikaz uporabnika johndoe. Če ne, bo &tdm; uporabil <filename
->default.png</filename
-> </para
-> <para
->&tdm; je sposoben rokovati z ikonam različnih velikosti, vendar rezultat izgleda nerodno. Rešitev je v uporabi programov, kot so KDE-jev <application
->Pixie</application
->,  GNU Image Manipulation Program, (<application
->gimp</application
->) ali John Bradleyevega <application
->XV</application
->, da pretvorite vse vaše slike na isto velikost. Velikost 64x64 bi morala ponujati dovolj veliko ločljivost in ustreza privzetim ikonam. Zadnja dva programa se lahko uporabita tudi za pretvorbo slik iz različnih formatov v png.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->NoUsers</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Z vejico ločen seznam uporabnikov, ki ne bodo prikazani. Uporabite jo za za filtriranje "psevdo uporabnikov", kot sta <literal
->sync</literal
-> in<literal
->shutdown</literal
-> iz pogleda uporabnikov.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->SortUsers</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Če je postavljen na "<option
->0</option
->", je seznam uporabnikov prikazan v vrstnem redu, kot je bil prebran. Privzet je urejen prikaz uporabnikov.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->GUIStyle</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Je lahko <option
->Motif</option
-> ali <option
->Windows</option
->.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<para>Kratek opis ključev:</para>
+<variablelist> <varlistentry> <term><parameter>*Font</parameter></term> <listitem><para>Niz, oblikovan sledeče: Courier,12,5,iso-8859-1,50,0.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>GreetString</parameter></term> <listitem><para>Naslov prijavnega okna &tdm;.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>SessionTypes</parameter></term> <listitem><para>Z vejico ločen seznam argumentov, običajno se uporabljaza izbiro določenega okenskega upravljalnika. Privzeto je <option>SessionTypes=kde,failsafe</option>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>LogoArea</parameter></term> <listitem><para>Določa, kaj se pojavi v spodnjem levem vogalu okna. Lahko je <option>KdmLogo</option> (v tem primeru je prikazana slika,določena z <option>LogoPixMap</option>) ali <option>KdmClock</option> (v tem primeru pa je prikazana ura).</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>LogoPixmap</parameter></term> <listitem><para>Določi ime slike, ki naj bo prikazana v spodnjem levem kotu prijavnega okna, kadar je postavljeno LogoArea=KdmLogo.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>ShutdownButton</parameter></term> <listitem><para>ShutdownButton nadzoruje, kdaj je prikazan zaustavitveni gumb in je lahko <option>All</option>, <option>None</option>,<option>RootOnly</option> in <option>ConsoleOnly</option>. Pomen <option>All</option> in <option>None</option> je jasen. Če izberete<option>ConsoleOnly</option> ne morete izvesti oddaljene zaustavitve. Če izberete <option>RootOnly</option> boste vprašani za geslo korenskega uporabnika (root) preden se bo zaustavitev nadaljevala.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>Shutdown and Restart</parameter></term> <listitem><para>Ukaza za zaustavitev in zagon.(Privzeto: <command>/sbin/halt</command> in <command>/sbin/reboot</command>).</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>ConsoleMode</parameter></term> <listitem><para>Ukazni niz, ki se uporablja za opcijo Console Mode gumba "<guibutton>Zaustavitev sistema</guibutton>". (Privzeto:<command>/sbin/init<option>3</option></command>). Ta možnost ni dosegljiva pod BSD.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>UserView</parameter></term> <listitem><para>Če je postavljen na "<option>1</option>", bo v oknu &tdm; prikazan grafičen pogled uporabnikov.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>Users</parameter></term> <listitem><para>Z vejico ločen seznam uporabnikov, ki bodo prikazani v grafičnem pogledu. če je oznaka <parameter>UserView</parameter> postavljena na "<replaceable>1</replaceable>" in vnos <parameter>Users</parameter> manjka,bo &tdm; iskal uporabnike v datoteki gesel <filename>/etc/passwd</filename>. Uporabniki, ki so prikazani, so tisti, ki imajo realno ime poleg svojega prijavnega imena, domač (home) imenik in privzeto lupino - ostali so preskočeni. &tdm; bo pogledal v<filename>$TDEDIR/share/apps/tdm/pics/users/</filename> za ikono za vsakega uporabnika. Če ikona <filename>johndoe.png</filename> obstaja, jo bo &tdm; uporabil za prikaz uporabnika johndoe. Če ne, bo &tdm; uporabil <filename>default.png</filename> </para> <para>&tdm; je sposoben rokovati z ikonam različnih velikosti, vendar rezultat izgleda nerodno. Rešitev je v uporabi programov, kot so KDE-jev <application>Pixie</application>,  GNU Image Manipulation Program, (<application>gimp</application>) ali John Bradleyevega <application>XV</application>, da pretvorite vse vaše slike na isto velikost. Velikost 64x64 bi morala ponujati dovolj veliko ločljivost in ustreza privzetim ikonam. Zadnja dva programa se lahko uporabita tudi za pretvorbo slik iz različnih formatov v png.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>NoUsers</parameter></term> <listitem><para>Z vejico ločen seznam uporabnikov, ki ne bodo prikazani. Uporabite jo za za filtriranje "psevdo uporabnikov", kot sta <literal>sync</literal> in<literal>shutdown</literal> iz pogleda uporabnikov.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>SortUsers</parameter></term> <listitem><para>Če je postavljen na "<option>0</option>", je seznam uporabnikov prikazan v vrstnem redu, kot je bil prebran. Privzet je urejen prikaz uporabnikov.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>GUIStyle</parameter></term> <listitem><para>Je lahko <option>Motif</option> ali <option>Windows</option>.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="TDMDESKTOP">
-<title
->TDMDESKTOP</title>
+<title>TDMDESKTOP</title>
 
-<para
->Ta razdelek je zastarel. V prejšnji različici &tdm; se je lahko uporabil za nadzor ozadja pred prijavo. Grafični nastavitveni program za &tdm; bo morda še vedno generiral ta razdelek, vendar ga &tdm; ignorira.</para>
+<para>Ta razdelek je zastarel. V prejšnji različici &tdm; se je lahko uporabil za nadzor ozadja pred prijavo. Grafični nastavitveni program za &tdm; bo morda še vedno generiral ta razdelek, vendar ga &tdm; ignorira.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="Locale">
-<title
->Locale</title
-> 
+<title>Locale</title> 
 
-<para
->Ta razdelek upravlja standardna knjižnica KDE. Edini ključi, ki bodo imeli kaj vpliva so:</para>
+<para>Ta razdelek upravlja standardna knjižnica KDE. Edini ključi, ki bodo imeli kaj vpliva so:</para>
 
-<screen
->Country
+<screen>Country
 Language
 Charset
 </screen>
 
-<para
->Kratek opis ključev:</para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->Country</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->označuje državo. Poglejte v <filename
->$TDEDIR/share/locale/l10n</filename
-> za celoten seznam kod držav, ki jih podpira vaš sistem. Koda države se uporablja za lociranje datoteke <filename
->$TDEDIR/share/locale/l10n/country_code/entry.desktop</filename
->,ki se uporablja za zagotovitev lokalno specifičnih informacij kot so čas in format datuma ter simbol za lokalno valuto.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->Language</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->nakazuje jezik, ki se uporablja za &tdm; (privzeto: <option
->C</option
->, predstavlja ameriško angleščino; slovenščina: <option
->sl</option
-> ).Vrednost lahko prepišete s spremenljivko okolja <envar
->TDE_LANG</envar
->.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->Charset</parameter
-></term
-> <listitem
-> <para
->nakazuje kodni nabor, ki naj se uporabi (privzeto: <option
->iso-8859-1</option
->; za slovenščino bi to bil <option
->iso-8859-2</option
->).</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
-
-<note
-><para
->Če spremenite ključe, vso besedilo pogovornih oken pa ostane v angleščini, to nakazuje, da na vašem sistemu verjetno nimate nameščenih prevodov.</para
-></note>
+<para>Kratek opis ključev:</para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><parameter>Country</parameter></term> <listitem><para>označuje državo. Poglejte v <filename>$TDEDIR/share/locale/l10n</filename> za celoten seznam kod držav, ki jih podpira vaš sistem. Koda države se uporablja za lociranje datoteke <filename>$TDEDIR/share/locale/l10n/country_code/entry.desktop</filename>,ki se uporablja za zagotovitev lokalno specifičnih informacij kot so čas in format datuma ter simbol za lokalno valuto.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>Language</parameter></term> <listitem><para>nakazuje jezik, ki se uporablja za &tdm; (privzeto: <option>C</option>, predstavlja ameriško angleščino; slovenščina: <option>sl</option> ).Vrednost lahko prepišete s spremenljivko okolja <envar>TDE_LANG</envar>.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>Charset</parameter></term> <listitem> <para>nakazuje kodni nabor, ki naj se uporabi (privzeto: <option>iso-8859-1</option>; za slovenščino bi to bil <option>iso-8859-2</option>).</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
+
+<note><para>Če spremenite ključe, vso besedilo pogovornih oken pa ostane v angleščini, to nakazuje, da na vašem sistemu verjetno nimate nameščenih prevodov.</para></note>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="Lilo">
-<title
-><application
->Lilo</application
-></title
-> 
-<para
-><application
->Lilo</application
-> (Linux Loader) upravljalnik zagona (boot manager), ki se pogosto uporablja na sistemih GNU/Linux. Lilo je izdatno dokumentiran (za začetek poglejtev <ulink url="man:lilo"
->man lilo</ulink
->). Ta razdelek nastavi mehanizme za ponoven zagon sistema z uporabo <application
->Lilo</application
->. Ključi so:</para>
+<title><application>Lilo</application></title> 
+<para><application>Lilo</application> (Linux Loader) upravljalnik zagona (boot manager), ki se pogosto uporablja na sistemih GNU/Linux. Lilo je izdatno dokumentiran (za začetek poglejtev <ulink url="man:lilo">man lilo</ulink>). Ta razdelek nastavi mehanizme za ponoven zagon sistema z uporabo <application>Lilo</application>. Ključi so:</para>
 
 <screen>
 Lilo
@@ -620,57 +151,9 @@ LiloCommand
 LiloMap
 </screen>
 
-<para
->Kratek opis ključev: </para>
-
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->Lilo</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Nadzoruje, ali naj je <application
->Lilo</application
-> uporabljen za ponoven zagon sistema (privzeto: <option
->FALSE</option
->). Kadar je ta ključ postavljen na<option
->TRUE</option
->, pogovorno okno "Zaustavitev sistema" vsebuje dodatno spustno polje poleg izbirnega gumba "Ponoven zagon". Spustno polje vam omogoča izbiro jedra, ki se uporabi pri zagonu sistema. Seznam je ustvarjen s pregledom map datoteke Lilo.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->LiloCommand</parameter
-></term
-> <listitem
-> <para
->Lokacijo izvedljive datoteke <application
->Lilo</application
-> (privzeto: <filename
->/sbin/lilo</filename
->).</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><parameter
->LiloMap</parameter
-></term
-> <listitem
-><para
->Lokacija map datoteke <application
->Lilo</application
->. Datoteko map vzdržuje <application
->Lilo</application
-> in vsebuje seznam jeder (različic operacijskega sistema) za zagon (privzeto: <filename
->/boot/map</filename
->).</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<para>Kratek opis ključev: </para>
+
+<variablelist> <varlistentry> <term><parameter>Lilo</parameter></term> <listitem><para>Nadzoruje, ali naj je <application>Lilo</application> uporabljen za ponoven zagon sistema (privzeto: <option>FALSE</option>). Kadar je ta ključ postavljen na<option>TRUE</option>, pogovorno okno "Zaustavitev sistema" vsebuje dodatno spustno polje poleg izbirnega gumba "Ponoven zagon". Spustno polje vam omogoča izbiro jedra, ki se uporabi pri zagonu sistema. Seznam je ustvarjen s pregledom map datoteke Lilo.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>LiloCommand</parameter></term> <listitem> <para>Lokacijo izvedljive datoteke <application>Lilo</application> (privzeto: <filename>/sbin/lilo</filename>).</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><parameter>LiloMap</parameter></term> <listitem><para>Lokacija map datoteke <application>Lilo</application>. Datoteko map vzdržuje <application>Lilo</application> in vsebuje seznam jeder (različic operacijskega sistema) za zagon (privzeto: <filename>/boot/map</filename>).</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect1>
 
@@ -678,29 +161,16 @@ LiloMap
 
 <!-- ************************************************************ -->   
 <chapter id="Configuring-your-system-for-tdm">
-<title
->Nastavitev vašega sistema za uporabo &tdm;</title>
+<title>Nastavitev vašega sistema za uporabo &tdm;</title>
 
-<para
->To poglavje predpostavlja, da je vaš sistem že nastavljen tako, da omogoča zagon sistema X Winow in da ga morate prenastaviti le toliko, da omogoča grafično prijavo.</para>
+<para>To poglavje predpostavlja, da je vaš sistem že nastavljen tako, da omogoča zagon sistema X Winow in da ga morate prenastaviti le toliko, da omogoča grafično prijavo.</para>
 
 <sect1 id="setting-up-tdm">
-<title
->Postavitev &tdm;</title>
-
-<para
->Osnovna stvar, ki določa, ali se zagon vašega računalnika konča v konzolnem načinu ali pa grafični prijavi je privzet runlevel. Runlevel je postavljen s programom <application
-><ulink url="man:init"
->/sbin/init</ulink
-></application
->, pod nadzorom nastavitvene datoteke <filename
->/etc/inittab</filename
->. Privzeti nivoji (runleveli), ki se uporabljajo na različnih sistemih Unix (in različnih distribucijah Linux-a) variirajo, vendar pa bi morali, če pogledate v <filename
->/etc/inittab</filename
->,  na začetku videti nekaj takega:</para>
-
-<screen
-># Default runlevel. The runlevels used by RHS are:
+<title>Postavitev &tdm;</title>
+
+<para>Osnovna stvar, ki določa, ali se zagon vašega računalnika konča v konzolnem načinu ali pa grafični prijavi je privzet runlevel. Runlevel je postavljen s programom <application><ulink url="man:init">/sbin/init</ulink></application>, pod nadzorom nastavitvene datoteke <filename>/etc/inittab</filename>. Privzeti nivoji (runleveli), ki se uporabljajo na različnih sistemih Unix (in različnih distribucijah Linux-a) variirajo, vendar pa bi morali, če pogledate v <filename>/etc/inittab</filename>,  na začetku videti nekaj takega:</para>
+
+<screen># Default runlevel. The runlevels used by RHS are:
 # 0 - halt (Do NOT set initdefault to this)
 # 1 - Single user mode
 # 2 - Multiuser, without NFS
@@ -712,303 +182,93 @@ LiloMap
 id:3:initdefault:  
 </screen>
 
-<para
->Vse razen zadnje vrstice je komentar. Komentarji kažejo, da se runlevel 5 uporablja za X11 in da je runlevel 3 uporabljen za večuporabniški način brez X11 (konzolni način). Zadnja vrstica določa, daje privzet runlevel na sistemu 3 (konzolni način). Če vaš sistem trenutno uporablja grafično prijavo (na primer z uporabo <application
->xdm</application
->), bo njegov runlevel ustrezal tistemu, ki je določen za X11.</para>
-
-<para
->Runlevel z grafično prijavo (<application
->xdm</application
->) za nekatere pogostejše distribucije Linuxa:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->5 za Red Hat 3.x in novejši ter za Mandrake</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->4 za Slackware</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->3 za S.u.S.E. 4.x in 5.x</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Prvi korak pri nastavljanju sistema je, da se prepričate, če se da &tdm; pognati iz ukazne vrstice. Ko to enkrat deluje, lahko spremenite vašo sistemsko nastavitev tako, da se &tdm; samodejno zažene vsakič, ko ponovno poženete sistem.</para>
-
-<para
->Da preizkusite &tdm;, morate sistem najprej spraviti na runlevel, kine poganja <application
->xdm</application
->. Da to storite, izvedite ukaz:</para>
-
-<screen
-><command
->/sbin/init <option
->3</option
-></command>
+<para>Vse razen zadnje vrstice je komentar. Komentarji kažejo, da se runlevel 5 uporablja za X11 in da je runlevel 3 uporabljen za večuporabniški način brez X11 (konzolni način). Zadnja vrstica določa, daje privzet runlevel na sistemu 3 (konzolni način). Če vaš sistem trenutno uporablja grafično prijavo (na primer z uporabo <application>xdm</application>), bo njegov runlevel ustrezal tistemu, ki je določen za X11.</para>
+
+<para>Runlevel z grafično prijavo (<application>xdm</application>) za nekatere pogostejše distribucije Linuxa:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>5 za Red Hat 3.x in novejši ter za Mandrake</para></listitem> <listitem><para>4 za Slackware</para></listitem> <listitem><para>3 za S.u.S.E. 4.x in 5.x</para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Prvi korak pri nastavljanju sistema je, da se prepričate, če se da &tdm; pognati iz ukazne vrstice. Ko to enkrat deluje, lahko spremenite vašo sistemsko nastavitev tako, da se &tdm; samodejno zažene vsakič, ko ponovno poženete sistem.</para>
+
+<para>Da preizkusite &tdm;, morate sistem najprej spraviti na runlevel, kine poganja <application>xdm</application>. Da to storite, izvedite ukaz:</para>
+
+<screen><command>/sbin/init <option>3</option></command>
 </screen>
 
-<para
->Namesto številke "<option
->3</option
->" določite vašemu sistemu ustrezen runlevel za konzolni način.</para>
-
-<para
->Sedaj morate najti vaš nastavitveni imenik <application
->xdm</application
->; običajno je to <filename
->/etc/X11/xdm/</filename
-> ali pa <filename
->/usr/X11R6/lib/X11/xdm/</filename
->. Nastavitveni imenik vsebuje datoteko <filename
->Xsetup_0</filename
->. Če gradite &tdm; iz izvorne kode in korak <filename
->configure</filename
-> ne uspe najti tega imenika, bo namestil novo različico <filename
->Xsetup_0</filename
-> iz predloge v &tdm;-ovem drevesu izvorne kode. Vključite lahko vrstico:</para
-> 
-
-<screen
->tdmdesktop</screen>
+<para>Namesto številke "<option>3</option>" določite vašemu sistemu ustrezen runlevel za konzolni način.</para>
+
+<para>Sedaj morate najti vaš nastavitveni imenik <application>xdm</application>; običajno je to <filename>/etc/X11/xdm/</filename> ali pa <filename>/usr/X11R6/lib/X11/xdm/</filename>. Nastavitveni imenik vsebuje datoteko <filename>Xsetup_0</filename>. Če gradite &tdm; iz izvorne kode in korak <filename>configure</filename> ne uspe najti tega imenika, bo namestil novo različico <filename>Xsetup_0</filename> iz predloge v &tdm;-ovem drevesu izvorne kode. Vključite lahko vrstico:</para> 
+
+<screen>tdmdesktop</screen>
 
 <!-- ** nac: TODO 14Jul2000 not sure whether tdmdesktop still works.
      ** The binary still exists; it is built in tdebase/kdesktop but it
      ** doesn't use the tdmrc file; from the source code it seems to read
      ** the tdmdesktoprc file, which does not exist -->
 
-<para
->Da da se izriše kakšno prijetno ozadje (slike in barve ozadja). (Nisem prepričan, da še vedno dela; vsekakor ni zahtevano). Vaš <envar
->TDEDIR</envar
-> ni <filename
->/opt/kde</filename
-> boste morda morali spremeniti pot do <filename
->tdmdesktop</filename
->.</para>
-
-<para
->Če vaš sitem uporablja Pluggable Authentication Modules (<abbrev
->PAM</abbrev
->), kar je običajno z zadnjimi Red Hat in Mandrake sistemi, preverite, da vaša <abbrev
->PAM</abbrev
-> konfiguracija dovoljuje prijavo skozi servis imenovan <literal
->xdm</literal
->. Če ste predhodno uspešno uporabljali <application
->xdm</application
->, vam naj ne bi bilo treba spreminjati nastavitve <abbrev
->PAM</abbrev
->, da bi lahko uporabili&tdm;. <filename
->/etc/pam.conf</filename
-> ali <filename
->/etc/pam.d/xdm</filename
->. Informacije o nastavljanju <abbrev
->PAM</abbrev
-> presega domet tega priročnika, vendar pa za <abbrev
->PAM</abbrev
-> obstaja obsežna dokumentacija (poskusite pogledati v <filename
->/usr/doc/pam*/html</filename
->).</para>
-
-<para
->Sedaj je čas za preizkus &tdm; z uporabo naslednjega ukaza:</para>
-
-<screen
-><command
->tdm <option
->-nodaemon</option
-></command>
+<para>Da da se izriše kakšno prijetno ozadje (slike in barve ozadja). (Nisem prepričan, da še vedno dela; vsekakor ni zahtevano). Vaš <envar>TDEDIR</envar> ni <filename>/opt/kde</filename> boste morda morali spremeniti pot do <filename>tdmdesktop</filename>.</para>
+
+<para>Če vaš sitem uporablja Pluggable Authentication Modules (<abbrev>PAM</abbrev>), kar je običajno z zadnjimi Red Hat in Mandrake sistemi, preverite, da vaša <abbrev>PAM</abbrev> konfiguracija dovoljuje prijavo skozi servis imenovan <literal>xdm</literal>. Če ste predhodno uspešno uporabljali <application>xdm</application>, vam naj ne bi bilo treba spreminjati nastavitve <abbrev>PAM</abbrev>, da bi lahko uporabili&tdm;. <filename>/etc/pam.conf</filename> ali <filename>/etc/pam.d/xdm</filename>. Informacije o nastavljanju <abbrev>PAM</abbrev> presega domet tega priročnika, vendar pa za <abbrev>PAM</abbrev> obstaja obsežna dokumentacija (poskusite pogledati v <filename>/usr/doc/pam*/html</filename>).</para>
+
+<para>Sedaj je čas za preizkus &tdm; z uporabo naslednjega ukaza:</para>
+
+<screen><command>tdm <option>-nodaemon</option></command>
 </screen>
 
-<para
->Če se pojavi prijavno okno &tdm; se se lahko prijavite, pote gre vse kot po maslu. Glavna stvar, ki lahko gre tukaj narobe je, da sprotni povezovalnik (runtime linker) morda ne bo našel deljenih knjižnic Qt in KDE. Če imate binarno distribucijo knjižnic KDE, potem preverite, da je &tdm;nameščen tam, kjer knjižnice mislijo, da je nameščen KDE (običajno <filename
->/opt/kde/bin</filename
->) in poskusite nastaviti nekaj spremenljivk okolja, da kažejo na vaše knjižnice KDE in Qt. Na primer:</para>
-
-<screen
-><command
->export 
-<option
->TDEDIR=<replaceable
->/opt/kde</replaceable
-></option
-></command>
-<command
->export 
-<option
->QTDIR=<replaceable
->/usr/lib/qt2</replaceable
-></option
-></command>
-<command
->export 
-<option
->PATH=<replaceable
->$TDEDIR/bin:$QTDIR/bin:$PATH</replaceable
-></option
-></command>
-<command
->export 
-<option
->LD_LIBRARY_PATH=<replaceable
->$TDEDIR/lib:$QTDIR/lib</replaceable
-></option
-></command>
+<para>Če se pojavi prijavno okno &tdm; se se lahko prijavite, pote gre vse kot po maslu. Glavna stvar, ki lahko gre tukaj narobe je, da sprotni povezovalnik (runtime linker) morda ne bo našel deljenih knjižnic Qt in KDE. Če imate binarno distribucijo knjižnic KDE, potem preverite, da je &tdm;nameščen tam, kjer knjižnice mislijo, da je nameščen KDE (običajno <filename>/opt/kde/bin</filename>) in poskusite nastaviti nekaj spremenljivk okolja, da kažejo na vaše knjižnice KDE in Qt. Na primer:</para>
+
+<screen><command>export 
+<option>TDEDIR=<replaceable>/opt/kde</replaceable></option></command>
+<command>export 
+<option>QTDIR=<replaceable>/usr/lib/qt2</replaceable></option></command>
+<command>export 
+<option>PATH=<replaceable>$TDEDIR/bin:$QTDIR/bin:$PATH</replaceable></option></command>
+<command>export 
+<option>LD_LIBRARY_PATH=<replaceable>$TDEDIR/lib:$QTDIR/lib</replaceable></option></command>
 </screen>
 
-<para
->Če ste še vedno neuspešni, poizkusite zagnati <application
->xdm</application
->, da se prepričate, da ne trpite za resnejšo nastavitveno težavo X-ov.</para>
-
-<para
->Ko ste v stanju, da lahko uspešno zaženete &tdm;, lahko pričnete nadomeščati <application
->xdm</application
-> s &tdm;. Ponovno je to odvisno oddistribucije.</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Za Redhat uredite <filename
->/etc/inittab</filename
->, poiščite niz xdm in ga zamenjajte s &tdm; (vključno z vsemi potmi).</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Za Mandrake: X11 runlevel v <filename
->/etc/inittab</filename
-> pokliče lupinsko skripto <filename
->/etc/X11/prefdm</filename
->, ki je nastavljena, da izbere iz množice različnih upravljalnikov prikaza (prijave), vključno s &tdm;. Preverite, da so vse poti za vašo namestitev pravilne.</para
-> </listitem
-> <listitem
-><para
->Za <abbrev
->S.u.S.E</abbrev
->, uredite<filename
->/sbin/init.d/xdm</filename
-> da dodate prvo vrstico:</para
-> <screen
->. /etc/rc.config
+<para>Če ste še vedno neuspešni, poizkusite zagnati <application>xdm</application>, da se prepričate, da ne trpite za resnejšo nastavitveno težavo X-ov.</para>
+
+<para>Ko ste v stanju, da lahko uspešno zaženete &tdm;, lahko pričnete nadomeščati <application>xdm</application> s &tdm;. Ponovno je to odvisno oddistribucije.</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Za Redhat uredite <filename>/etc/inittab</filename>, poiščite niz xdm in ga zamenjajte s &tdm; (vključno z vsemi potmi).</para></listitem> <listitem><para>Za Mandrake: X11 runlevel v <filename>/etc/inittab</filename> pokliče lupinsko skripto <filename>/etc/X11/prefdm</filename>, ki je nastavljena, da izbere iz množice različnih upravljalnikov prikaza (prijave), vključno s &tdm;. Preverite, da so vse poti za vašo namestitev pravilne.</para> </listitem> <listitem><para>Za <abbrev>S.u.S.E</abbrev>, uredite<filename>/sbin/init.d/xdm</filename> da dodate prvo vrstico:</para> <screen>. /etc/rc.config
 DISPLAYMANAGER=tdm
 export DISPLAYMANAGER
-</screen
-> </listitem
-> <listitem
-><para
->Večina ostalih distribucij je različica ene izmed teh.</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Če vam ni všeč spreminjanje <filename
->inittab</filename
->, je alternativav preimenovanju <filename
->xdm</filename
-> v <filename
->xdm.bak</filename
-> in ustvarjanju simbolične povezave <filename
->xdm</filename
-> do &tdm;.</para>
-
-<para
->Na tej stopnji lahko preizkusite &tdm; s postavitvijo sistema v runlevel, ki bi sedaj moral pognati &tdm;. Da to naredite, vtipkajte ukaz:</para>
-
-<screen
-><command
->/sbin/init <option
->5</option
-></command>
+</screen> </listitem> <listitem><para>Večina ostalih distribucij je različica ene izmed teh.</para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Če vam ni všeč spreminjanje <filename>inittab</filename>, je alternativav preimenovanju <filename>xdm</filename> v <filename>xdm.bak</filename> in ustvarjanju simbolične povezave <filename>xdm</filename> do &tdm;.</para>
+
+<para>Na tej stopnji lahko preizkusite &tdm; s postavitvijo sistema v runlevel, ki bi sedaj moral pognati &tdm;. Da to naredite, vtipkajte ukaz:</para>
+
+<screen><command>/sbin/init <option>5</option></command>
 </screen>
 
-<para
->Namesto številke "<option
->5</option
->" morate določiti vašemu sistemu ustrezen runlevel za zagon X11.</para>
-
-<para
->Končni korak je urejanje vnosa <parameter
->initdefault</parameter
->v <filename
->/etc/inittab</filename
-> za določitev ustreznega nivoja (runlevela) za X11.</para>
-
-<warning
-><para
->Preden izvedete to spremembo, se prepričajte, da lahko vaš sistem ponovno zaženete, če se pojavi težava. To lahko storite s pomočjo "rešilne" diskete, ki jo ponuja vaša distribucija ali pa posebej zasnovane "rešilne" diskete, kot je <literal
->tomsrtbt</literal
->. Ta nasvet lahko ignorirate v vašo škodo.</para
-></warning
-> 
-
-<para
->Ko ponovno zaženete sistem, bi morali zaključiti z grafičnim prijavnim oknom &tdm;.</para>
-
-<para
->Če je ta korak neuspešen, je najverjetneje težava v tem, da se okolje, ki se uporablja ob zagonu, razlikuje od okolja, ki ste ga uporabili ob testiranju v ukazni vrstici. Preverite datoteke, kot so <filename
->/etc/X11/xdm/Xsetup_0</filename
-> (in vse skripte, ki jih pokliče), da zagotovite, da vaša pot ni bila spremenjena brez vaše vednosti. Če želite usposobiti dve različici KDE za sobivanje, bodite posebej previdni, da so nastavitve, ki jih uporabljate za spremenljivki <envar
->PATH</envar
-> in <envar
->LD_LIBRARY_PATH</envar
-> konsistentne in da jih zagonske skripten e kakorkoli povozijo.</para>
+<para>Namesto številke "<option>5</option>" morate določiti vašemu sistemu ustrezen runlevel za zagon X11.</para>
+
+<para>Končni korak je urejanje vnosa <parameter>initdefault</parameter>v <filename>/etc/inittab</filename> za določitev ustreznega nivoja (runlevela) za X11.</para>
+
+<warning><para>Preden izvedete to spremembo, se prepričajte, da lahko vaš sistem ponovno zaženete, če se pojavi težava. To lahko storite s pomočjo "rešilne" diskete, ki jo ponuja vaša distribucija ali pa posebej zasnovane "rešilne" diskete, kot je <literal>tomsrtbt</literal>. Ta nasvet lahko ignorirate v vašo škodo.</para></warning> 
+
+<para>Ko ponovno zaženete sistem, bi morali zaključiti z grafičnim prijavnim oknom &tdm;.</para>
+
+<para>Če je ta korak neuspešen, je najverjetneje težava v tem, da se okolje, ki se uporablja ob zagonu, razlikuje od okolja, ki ste ga uporabili ob testiranju v ukazni vrstici. Preverite datoteke, kot so <filename>/etc/X11/xdm/Xsetup_0</filename> (in vse skripte, ki jih pokliče), da zagotovite, da vaša pot ni bila spremenjena brez vaše vednosti. Če želite usposobiti dve različici KDE za sobivanje, bodite posebej previdni, da so nastavitve, ki jih uporabljate za spremenljivki <envar>PATH</envar> in <envar>LD_LIBRARY_PATH</envar> konsistentne in da jih zagonske skripten e kakorkoli povozijo.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="different-window-managers-with-tdm">
-<title
->Podpora raznovrstnim okenskim upravljalnikom</title>
-
-<para
->Glavno pogovorno okno &tdm; vsebuje spustno polje "<guilabel
->sessiontype</guilabel
->", ki omogoča izbiro okenskega upravljalnika za sejo. To poglavje opisuje spremembe, ki jih morate izvesti v vaših nastavitvenih datotekah, da je ta možnost podprta.</para>
-
-<para
->Možnosti, ki se pojavijo v spustnem polju "<guilabel
->session type</guilabel
->" se <ulink url="TDM"
->nastavijo</ulink
-> z vnosi v razdelku <literal
->TDM</literal
-> datoteke <filename
->tdmrc</filename
->.</para
-> 
-
-<para
->Ko se prijavite z uporabo &tdm;, je izvedena lupinska skripta <filename
->Xsession</filename
->. Tip seje, ki ga izberete je podan kot argument ukazne vrstice. (<filename
->Xsession</filename
-> lahko najdete v <filename
->/etc/X11/xdm/</filename
-> za Redhat in Mandrake ter v <filename
->/usr/X11R6/lib/X11/xdm/</filename
-> za S.u.S.E.). Če razhroščujete, vam bo morda v pomoč, če dodate v <filename
->Xsession</filename
-> to vrstico:</para>
+<title>Podpora raznovrstnim okenskim upravljalnikom</title>
+
+<para>Glavno pogovorno okno &tdm; vsebuje spustno polje "<guilabel>sessiontype</guilabel>", ki omogoča izbiro okenskega upravljalnika za sejo. To poglavje opisuje spremembe, ki jih morate izvesti v vaših nastavitvenih datotekah, da je ta možnost podprta.</para>
+
+<para>Možnosti, ki se pojavijo v spustnem polju "<guilabel>session type</guilabel>" se <ulink url="TDM">nastavijo</ulink> z vnosi v razdelku <literal>TDM</literal> datoteke <filename>tdmrc</filename>.</para> 
+
+<para>Ko se prijavite z uporabo &tdm;, je izvedena lupinska skripta <filename>Xsession</filename>. Tip seje, ki ga izberete je podan kot argument ukazne vrstice. (<filename>Xsession</filename> lahko najdete v <filename>/etc/X11/xdm/</filename> za Redhat in Mandrake ter v <filename>/usr/X11R6/lib/X11/xdm/</filename> za S.u.S.E.). Če razhroščujete, vam bo morda v pomoč, če dodate v <filename>Xsession</filename> to vrstico:</para>
       
-<screen
->echo "$0 || $1 || $2" 
-> $HOME/.Xsession_args </screen>
-
-<para
->Kako nadaljujete, je sedaj odvisno od tega, kako vaš sistem zažene okenske upravljalnike.Tu obstajata dva različna pristopa, z zgledi sprememb, ki jih morate izvesti:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Okenski upravljalnik je zagnan z ukazi znotraj <filename
->Xsession</filename
->. V tem primeru lahko dodate stavek 'case', da poženete ustrezen okenski upravljalnik. Ta pristop uporablja Linux Mandrake; tu je izvleček iz datoteke <filename
->Xsession</filename
->:</para
-> <screen
-># now, we see if xdm/gdm/tdm has asked for a specific environment
+<screen>echo "$0 || $1 || $2" > $HOME/.Xsession_args </screen>
+
+<para>Kako nadaljujete, je sedaj odvisno od tega, kako vaš sistem zažene okenske upravljalnike.Tu obstajata dva različna pristopa, z zgledi sprememb, ki jih morate izvesti:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Okenski upravljalnik je zagnan z ukazi znotraj <filename>Xsession</filename>. V tem primeru lahko dodate stavek 'case', da poženete ustrezen okenski upravljalnik. Ta pristop uporablja Linux Mandrake; tu je izvleček iz datoteke <filename>Xsession</filename>:</para> <screen># now, we see if xdm/gdm/tdm has asked for a specific environment
 case $# in
 1)
     case $1 in
@@ -1030,47 +290,7 @@ case $# in
 	;;
      esac
 esac
-</screen
-> </listitem
-> <listitem
-><para
->Okenski upravljalnik je pognan z drugo skripto, ki jo pokliče <filename
->Xsession</filename
->. V tem primeru morate zagotoviti, da je parameter, ki je bil predan <filename
->Xsession</filename
->, predan naprej tej skripti. Če je na primer okenski upravljalnik pognan nekako tako:</para
-> <screen
-><command
->exec <option
->$startup</option
-></command
-></screen
-> <para
->bi to morali spremeniti v:</para
-> <screen
-><command
->exec <option
->$startup</option
-> <option
->$@</option
-></command
-></screen
-> <para
->Ko ste opravili to spremembo, jo morate slediti skozi zagon, da najdete kraj, kjer je pognan okenski upravljalnik. En pristop uporablja <filename
->xinitrc</filename
-> da požene okenski upravljalnik; to omogoča uporabo sistemske <filename
->/etc/X11/xinit/xinitrc</filename
-> ali uporabniško specifične datoteke <filename
->$HOME/.xinitrc</filename
->. Če uredite <filename
->$HOME/.xinitrc</filename
->, boste morda želeli shraniti kopijo v <filename
->/etc/skel</filename
->, tako da bo samodejno ustvarjena v vsakem nadalje ustvarjenem uporabniškem računu. Tukaj je primer <filename
->xinitrc</filename
-> z sistema, ki uporablja ta pristop:</para
-> <screen
->#!/bin/bash
+</screen> </listitem> <listitem><para>Okenski upravljalnik je pognan z drugo skripto, ki jo pokliče <filename>Xsession</filename>. V tem primeru morate zagotoviti, da je parameter, ki je bil predan <filename>Xsession</filename>, predan naprej tej skripti. Če je na primer okenski upravljalnik pognan nekako tako:</para> <screen><command>exec <option>$startup</option></command></screen> <para>bi to morali spremeniti v:</para> <screen><command>exec <option>$startup</option> <option>$@</option></command></screen> <para>Ko ste opravili to spremembo, jo morate slediti skozi zagon, da najdete kraj, kjer je pognan okenski upravljalnik. En pristop uporablja <filename>xinitrc</filename> da požene okenski upravljalnik; to omogoča uporabo sistemske <filename>/etc/X11/xinit/xinitrc</filename> ali uporabniško specifične datoteke <filename>$HOME/.xinitrc</filename>. Če uredite <filename>$HOME/.xinitrc</filename>, boste morda želeli shraniti kopijo v <filename>/etc/skel</filename>, tako da bo samodejno ustvarjena v vsakem nadalje ustvarjenem uporabniškem računu. Tukaj je primer <filename>xinitrc</filename> z sistema, ki uporablja ta pristop:</para> <screen>#!/bin/bash
 #
 # .xsession/.xinitrc
 #
@@ -1121,9 +341,7 @@ fi
 # finally start the window manager
 #
 exec $WINDOWMANAGER
-</screen
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+</screen> </listitem> </itemizedlist>
 
 
 </sect1>
@@ -1131,124 +349,49 @@ exec $WINDOWMANAGER
 
 <!-- *********************************************************************** -->
 <chapter id="Building-and-Installing-tdm">
-<title
->Izgradnja in namestitev tdm</title>
-
-<para
->&tdm; je del projekta KDE. Raznovrstne komponente so razdeljenev razdelke, imenovane paketi. &tdm; je del paketa imenovanega tdebase. Izvorno kodo KDE lahko dobite z različnih Linux in BSD distribucij ali z nalaganjem z <ulink url="http://www.kde.org"
->www.kde.org</ulink
-> ali njegovih zrcal. Če imate zastarelo drevo izvorne kode lahko uporabite KDE cvsup strežnike, da jihosvežite z uporabo minimalne pasovne širine omrežja. </para>
-
-<para
->Preden izgradite tdebase, morate imeti zgrajene in nameščene (v tem vrstnem redu) qt knjižnico različice 2 ter KDE pakete kde-qt-addon, tdesupport intdelibs.</para>
-
-<para
->Da lahko zgradite karkoli od zgoraj naštetega, morate imeti nameščen sistem X Window skupaj s C++ prevajalnikom in GNU konfiguracijskimi orodji <application
->configure</application
->, <application
->automake</application
-> in <application
->autoconf</application
->.</para>
-
-<para
->Če so se vam zazdeli zadnji odstavki kot nek tuj jezik, potem ste zašli v napačen del tega priročnika ali pa se boste veliko naučili.</para>
-
-<para
->Če ste uspeli zadovoljiti vsem tem zahtevam, potem verjetno ne bi smeli imeti težav z izgradnjo in namestitvijo tdebase. &tdm; je nameščen v vaš "<filename
->$TDEDIR/bin</filename
->" imenik.</para>
-
-<note
-><para
-><command
->make <option
->install</option
-></command
-> bo prepisal vaš prejšnji <filename
->tdmrc</filename
->.</para
-></note>
+<title>Izgradnja in namestitev tdm</title>
+
+<para>&tdm; je del projekta KDE. Raznovrstne komponente so razdeljenev razdelke, imenovane paketi. &tdm; je del paketa imenovanega tdebase. Izvorno kodo KDE lahko dobite z različnih Linux in BSD distribucij ali z nalaganjem z <ulink url="http://www.kde.org">www.kde.org</ulink> ali njegovih zrcal. Če imate zastarelo drevo izvorne kode lahko uporabite KDE cvsup strežnike, da jihosvežite z uporabo minimalne pasovne širine omrežja. </para>
+
+<para>Preden izgradite tdebase, morate imeti zgrajene in nameščene (v tem vrstnem redu) qt knjižnico različice 2 ter KDE pakete kde-qt-addon, tdesupport intdelibs.</para>
+
+<para>Da lahko zgradite karkoli od zgoraj naštetega, morate imeti nameščen sistem X Window skupaj s C++ prevajalnikom in GNU konfiguracijskimi orodji <application>configure</application>, <application>automake</application> in <application>autoconf</application>.</para>
+
+<para>Če so se vam zazdeli zadnji odstavki kot nek tuj jezik, potem ste zašli v napačen del tega priročnika ali pa se boste veliko naučili.</para>
+
+<para>Če ste uspeli zadovoljiti vsem tem zahtevam, potem verjetno ne bi smeli imeti težav z izgradnjo in namestitvijo tdebase. &tdm; je nameščen v vaš "<filename>$TDEDIR/bin</filename>" imenik.</para>
+
+<note><para><command>make <option>install</option></command> bo prepisal vaš prejšnji <filename>tdmrc</filename>.</para></note>
 
 </chapter>
 
 
 <!-- *********************************************************************** -->
 <chapter id="Other-Information">
-<title
->Drugi viri informacij</title>
-
-<para
->Ker je &tdm; izpeljan iz <application
->xdm</application
->, bi utegnila <ulink url="man:xdm"
->xdm man stran</ulink
-> ponuditi uporabne informacije o osnovah. Za težave povezane z X-i poizkusite prebrati man strani <ulink url="man:X"
->X</ulink
-> in <ulink url="man:startx"
->startx</ulink
->. Če imate vprašanja glede &tdm;, ki niso odgovorjena v tem priročniku, izkoristite dejstvo, da je &tdm; objavljen pod pogoji <abbrev
->GNU</abbrev
->Public License: poglejte v izvorno kodo. </para>
+<title>Drugi viri informacij</title>
+
+<para>Ker je &tdm; izpeljan iz <application>xdm</application>, bi utegnila <ulink url="man:xdm">xdm man stran</ulink> ponuditi uporabne informacije o osnovah. Za težave povezane z X-i poizkusite prebrati man strani <ulink url="man:X">X</ulink> in <ulink url="man:startx">startx</ulink>. Če imate vprašanja glede &tdm;, ki niso odgovorjena v tem priročniku, izkoristite dejstvo, da je &tdm; objavljen pod pogoji <abbrev>GNU</abbrev>Public License: poglejte v izvorno kodo. </para>
 
 </chapter>
 
 <!-- *********************************************************************** -->
-<chapter id="credits"
-><title
->Zasluge in licence</title>
-
-<para
->&tdm; je izpeljan iz in vsebuje kodo <application
->xdm</application
->.</para>
-
-<para
->&tdm; 0.1 je napisal Matthias Ettrich. Vse poznejše različice je napisal Steffen Hansen.</para>
-
-<para
-><application
->Xdm</application
-> je copyright (c) 1990, X Consortium.</para>
-
-<para
->Drugi deli kode &tdm; so last (copyright) njihovih avtorjev in licencirani pod pogoji <ulink url="common/gpl-license.html"
->GNU GPL</ulink
->. Vsakdo lahko spremeni &tdm; in ga razširja, dokler so omenjena imena avtorjev.</para>
-
-<para
->&tdm; zahteva knjižnico Qt, ki je copyright Troll Tech AS.</para>
-
-<para
->K dokumentaciji so prispevali: <itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Dokumentacijo je spisal Steffen Hansen <email
->stefh@dit.ou.dk</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Dokumentacijo je razširil Gregor Zumstein<email
->zumstein@ssd.ethz.ch</email
->. Zadnjič osveženo 1998/07/09</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Dokumentacijo je za KDE2 uskladil Neal Crook<email
->nac@forth.org</email
->. Zadnjič osveženo 2000/07/06</para
-></listitem
-> </itemizedlist
-></para>
-
-<para
->Documentation copyright Steffen Hansen, Gregor Zumstein and Neal Crook.</para>
-
-<para
->Prevod: Andrej Vernekar<email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></para>
+<chapter id="credits"><title>Zasluge in licence</title>
+
+<para>&tdm; je izpeljan iz in vsebuje kodo <application>xdm</application>.</para>
+
+<para>&tdm; 0.1 je napisal Matthias Ettrich. Vse poznejše različice je napisal Steffen Hansen.</para>
+
+<para><application>Xdm</application> je copyright (c) 1990, X Consortium.</para>
+
+<para>Drugi deli kode &tdm; so last (copyright) njihovih avtorjev in licencirani pod pogoji <ulink url="common/gpl-license.html">GNU GPL</ulink>. Vsakdo lahko spremeni &tdm; in ga razširja, dokler so omenjena imena avtorjev.</para>
+
+<para>&tdm; zahteva knjižnico Qt, ki je copyright Troll Tech AS.</para>
+
+<para>K dokumentaciji so prispevali: <itemizedlist> <listitem><para>Dokumentacijo je spisal Steffen Hansen <email>stefh@dit.ou.dk</email></para></listitem> <listitem><para>Dokumentacijo je razširil Gregor Zumstein<email>zumstein@ssd.ethz.ch</email>. Zadnjič osveženo 1998/07/09</para></listitem> <listitem><para>Dokumentacijo je za KDE2 uskladil Neal Crook<email>nac@forth.org</email>. Zadnjič osveženo 2000/07/06</para></listitem> </itemizedlist></para>
+
+<para>Documentation copyright Steffen Hansen, Gregor Zumstein and Neal Crook.</para>
+
+<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para>
 
 &underFDL;
 &underGPL;
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/first-impressions.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/first-impressions.docbook
index 4d5595a90e9..febd4a0d18f 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/first-impressions.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/first-impressions.docbook
@@ -1,360 +1,62 @@
 
 <chapter id="first-impressions">
-<title
->Prvi vtisi </title>
+<title>Prvi vtisi </title>
 
 <epigraph>
-<attribution
->Origin unknown</attribution>
-<para
->You see to sea to see that all you can see is sea</para>
+<attribution>Origin unknown</attribution>
+<para>You see to sea to see that all you can see is sea</para>
 </epigraph>
 
-<para
->Prvi vtisi so najpomembnejši -- to ne velja le za slovito srhljivko Agathe Christie <quote
->Mišolovka</quote
-> -- ampak tudi za &kde;. Kot smo že omenili naj bi bil &kde; karseda intuitiven, za učenje preprost uporabniški vmesnik. Cilj bomo pravzaprav dosegli, ko uporabnike ne bodo več potrebovali tega priročnika zato, da bodo mogli delati s &kde;, zaradi česar bodo avtorji (neplačani in prostovoljni) izgubili svoje delovno mesto piscev dokumentacije. </para>
+<para>Prvi vtisi so najpomembnejši -- to ne velja le za slovito srhljivko Agathe Christie <quote>Mišolovka</quote> -- ampak tudi za &kde;. Kot smo že omenili naj bi bil &kde; karseda intuitiven, za učenje preprost uporabniški vmesnik. Cilj bomo pravzaprav dosegli, ko uporabnike ne bodo več potrebovali tega priročnika zato, da bodo mogli delati s &kde;, zaradi česar bodo avtorji (neplačani in prostovoljni) izgubili svoje delovno mesto piscev dokumentacije. </para>
 
 <sect1 id="starting-kde">
-<title
->Zagon &kde; </title>
+<title>Zagon &kde; </title>
 
-<para
->Ko zaženete sistem &UNIX;, se bi morala zgoditi ena od dveh stvari (če seveda sistem deluje pravilno; vse drugo je nedokumentiran tretji primer). Ali ostanete v tekstovnem (konzolnem) načinu in se znajdete pred prijavno vrstico ali pa se pojavi grafično prijavno okno. V prvem primeru se morate prijaviti in vtipkati: </para>
+<para>Ko zaženete sistem &UNIX;, se bi morala zgoditi ena od dveh stvari (če seveda sistem deluje pravilno; vse drugo je nedokumentiran tretji primer). Ali ostanete v tekstovnem (konzolnem) načinu in se znajdete pred prijavno vrstico ali pa se pojavi grafično prijavno okno. V prvem primeru se morate prijaviti in vtipkati: </para>
 
-<screen
->  
-<command
->startx</command
->  
+<screen>  
+<command>startx</command>  
 </screen>
 
-<para
->Če je bila namestitev uspešna, se bi moralo namizje &kde; pojaviti po nekaj sekundah. </para>
+<para>Če je bila namestitev uspešna, se bi moralo namizje &kde; pojaviti po nekaj sekundah. </para>
 
-<para
->Če se je pojavilo grafično prijavno okno, potem je vse, kar bi morali vnesti vaše prijavno ime in geslo. Ob pogoju, da je bila namestitev uspešna, bi se moral &kde; zagnati brez nadaljnega vmešavanja. </para>
+<para>Če se je pojavilo grafično prijavno okno, potem je vse, kar bi morali vnesti vaše prijavno ime in geslo. Ob pogoju, da je bila namestitev uspešna, bi se moral &kde; zagnati brez nadaljnega vmešavanja. </para>
 
-<para
->Če tega še niste storili, vam priporočamo spremembo vašega upravljalnika prikaza z <application
->xdm</application
-> na &tdm;, ki vključuje isto funkcionalnost, vendar z naprednimi zmožnostmi namiznega okolja K. </para>
+<para>Če tega še niste storili, vam priporočamo spremembo vašega upravljalnika prikaza z <application>xdm</application> na &tdm;, ki vključuje isto funkcionalnost, vendar z naprednimi zmožnostmi namiznega okolja K. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="desktop-components">
-<title
->Gradniki namizja </title>
+<title>Gradniki namizja </title>
 
-<para
->Ko se je vse pojavilo, si vzemite čas za raziskovanje novega okolja. Če ste že kdaj delali z <emphasis
->&Windows; 95</emphasis
-> ali <emphasis
->OS/2 Warp 4</emphasis
-> se vam bo mnogo stvari zdelo znanih. Trije glavni deli namizja &kde; so namizje samo, pult in opravilna vrstica.</para>
+<para>Ko se je vse pojavilo, si vzemite čas za raziskovanje novega okolja. Če ste že kdaj delali z <emphasis>&Windows; 95</emphasis> ali <emphasis>OS/2 Warp 4</emphasis> se vam bo mnogo stvari zdelo znanih. Trije glavni deli namizja &kde; so namizje samo, pult in opravilna vrstica.</para>
 
 
 <sect2 id="kde-logout">
-<title
->Pult </title>
+<title>Pult </title>
 
-<para
->Ko zaženete &kde; prvič je pult na dnu zaslona. Od tukaj boste zaganjali programe in preklapljali med navideznimi zasloni. </para>
+<para>Ko zaženete &kde; prvič je pult na dnu zaslona. Od tukaj boste zaganjali programe in preklapljali med navideznimi zasloni. </para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->'Lepljivi' gumb</term
-> <listitem
-><para
->Gumb <guiicon
->K</guiicon
-> je eden najpomembnejših krajev na namizju &kde;. Od tukaj lahko poganjate vse programe &kde;, ki so nameščeni. Pozneje, ko se naučite uporabljati <link linkend="adding-programs"
-> TDE Menu Editor</link
-> lahko tudi tu dodajate tudi druge programe. Da poženete program, morate le klikniti na gumb. Pojavil se bo seznam različnih kategorij in nekaj dodatnih vnosov. Ko boste premaknili miško preko izbire, ki ima na desni majhno puščico, se bo pojavil nov menu. Ko najdete program, ki ga želite pognati, kliknite nanj z <mousebutton
->levim</mousebutton
-> gumbom miške.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Gumbi navideznih namizij</term
-> <listitem
-><para
->Ko prvič poženete &kde; boste opazili štiri gumbe, ki so označeni kot <guilabel
->Ena</guilabel
->, <guilabel
->Dva</guilabel
->, <guilabel
->Tri</guilabel
-> in <guilabel
->Štiri</guilabel
->. Ti predstavljajo vaša štiri <emphasis
->namizja</emphasis
->. Kliknite na enega izmed njih. Ne skrbite; čeprav so <quote
->izginila</quote
->, so odprta okna še vedno aktivna (le poglejte v seznam opravil!). Uporaba več namizij naenkrat je ena izmed najmočnejših zmožnosti &kde; in sistema &X-Window;. Namesto postavljanja enega okna preko drugega, kot bi to počeli v &Windows; ali OS/2, lahko rečete <quote
->No, na prvem namizju bom pisal uporabniški priročnik KDE, na drugem bom pognal prevajalnik <abbrev
->sgml2latex</abbrev
-> in si ogledal rezultate, medtem ko bom na tretjem namizju prevajal Linuxovo jedro in na četrtem bral e-pošto.</quote
-> </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Vrstica ikon</term
-> <listitem
-> <para
->Nekateri ljudje (vključno z mano) so tako leni, da menijo, da sta dva ali celo trije premiki skozi menuje preveč. Zanje se lahko namestijo dodatni gumbi poleg namiznih gumbov; na primer bližnjice v vaš domač imenik, smetnjak, terminalski emulator (<application
->Konsole</application
->) in dokumenti, ki jih pogosto uporabljate. Za informacije, kako dodati ikone v opravilno vrstico preberite <link linkend="icons-add"
->Dodajanje ikon v opravilno vrstico</link
->. </para
-> <para
->&kde; privzeto namesti več pogosto uporabljenih gumbov, med drugim povezave do &khelpcenter;, &kwrite; in &kcontrol;.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Datum in čas</term
-> <listitem
-><para
->Na skrajnem desnem koncu pulta &kde; lahko vedno vidite čas in datum.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Seznam opravil</term
-> <listitem
-> <para
->V drugem odseku pulta poiščite gumb za vsako odprto okno. Kliknite na gumb, ki ustreza oknu, ki ga želite odpreti. Nadaljen klik bo pomanjšal okno. Klik na <mousebutton
->desni</mousebutton
-> gumb miške bo odprl menu, ki omogoča premik okna na drugo namizje, spreminjanje njegove velikosti ali zapiranje programa.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>'Lepljivi' gumb</term> <listitem><para>Gumb <guiicon>K</guiicon> je eden najpomembnejših krajev na namizju &kde;. Od tukaj lahko poganjate vse programe &kde;, ki so nameščeni. Pozneje, ko se naučite uporabljati <link linkend="adding-programs"> TDE Menu Editor</link> lahko tudi tu dodajate tudi druge programe. Da poženete program, morate le klikniti na gumb. Pojavil se bo seznam različnih kategorij in nekaj dodatnih vnosov. Ko boste premaknili miško preko izbire, ki ima na desni majhno puščico, se bo pojavil nov menu. Ko najdete program, ki ga želite pognati, kliknite nanj z <mousebutton>levim</mousebutton> gumbom miške.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Gumbi navideznih namizij</term> <listitem><para>Ko prvič poženete &kde; boste opazili štiri gumbe, ki so označeni kot <guilabel>Ena</guilabel>, <guilabel>Dva</guilabel>, <guilabel>Tri</guilabel> in <guilabel>Štiri</guilabel>. Ti predstavljajo vaša štiri <emphasis>namizja</emphasis>. Kliknite na enega izmed njih. Ne skrbite; čeprav so <quote>izginila</quote>, so odprta okna še vedno aktivna (le poglejte v seznam opravil!). Uporaba več namizij naenkrat je ena izmed najmočnejših zmožnosti &kde; in sistema &X-Window;. Namesto postavljanja enega okna preko drugega, kot bi to počeli v &Windows; ali OS/2, lahko rečete <quote>No, na prvem namizju bom pisal uporabniški priročnik KDE, na drugem bom pognal prevajalnik <abbrev>sgml2latex</abbrev> in si ogledal rezultate, medtem ko bom na tretjem namizju prevajal Linuxovo jedro in na četrtem bral e-pošto.</quote> </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Vrstica ikon</term> <listitem> <para>Nekateri ljudje (vključno z mano) so tako leni, da menijo, da sta dva ali celo trije premiki skozi menuje preveč. Zanje se lahko namestijo dodatni gumbi poleg namiznih gumbov; na primer bližnjice v vaš domač imenik, smetnjak, terminalski emulator (<application>Konsole</application>) in dokumenti, ki jih pogosto uporabljate. Za informacije, kako dodati ikone v opravilno vrstico preberite <link linkend="icons-add">Dodajanje ikon v opravilno vrstico</link>. </para> <para>&kde; privzeto namesti več pogosto uporabljenih gumbov, med drugim povezave do &khelpcenter;, &kwrite; in &kcontrol;.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Datum in čas</term> <listitem><para>Na skrajnem desnem koncu pulta &kde; lahko vedno vidite čas in datum.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Seznam opravil</term> <listitem> <para>V drugem odseku pulta poiščite gumb za vsako odprto okno. Kliknite na gumb, ki ustreza oknu, ki ga želite odpreti. Nadaljen klik bo pomanjšal okno. Klik na <mousebutton>desni</mousebutton> gumb miške bo odprl menu, ki omogoča premik okna na drugo namizje, spreminjanje njegove velikosti ali zapiranje programa.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect2>
 <sect2>
-<title
->Uporaba oken </title>
+<title>Uporaba oken </title>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Menu okna</term
-> <listitem
-> <para
->Klik z <mousebutton
->desnim</mousebutton
-> gumbom miške na naslovni letvi okna (kjer vidite ime programa) lahko vidite menu za upravljanje z okni. To je enak menu, kot ga vidite, če kliknete z <mousebutton
->desnim</mousebutton
-> gumbom miške na ikono programa v opravilni vrstici pulta. Ko kliknete nanjo, se pojavi kontekstni menu, ki vsebuje ukaze za manipulacijo z okni. Na voljo so naslednji ukazi:</para
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Premaknimo</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->Omogoča premikanje okna z miško. Kliknite z <mousebutton
->levi</mousebutton
-> gumbom miške, ko je okno tam, kjer želite, da naj bo.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Velikost</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->omogoča povečevanje ali pomanjševanje okna. Premikajte miško naokoli in kliknite, ko ste zadovoljni z novo velikostjo.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Pomanjšajmo</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->Skrije okno in pusti le ikono v opravilni vrstici. Opazili boste, da je naslov okna prikazan v (oklepajih). Da prikličete okno nazaj na namizje, kliknite na naslov okna.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Razpnimo</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->To bo razširilo okno na največjo možno velikost. Upoštevajte, da bo &kde; uporabil velikost vašega <emphasis
->navideznega namizja</emphasis
->, kar pomeni, da je lahko okno večje kot vaš zaslon. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Osenčimo</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
-><quote
->Zvij</quote
-> okno, tako da bo ostala vidna le naslovna letev. Enak učinek lahko dosežete z dvojnim klikom na naslovni vrstici. Da se znova prikaže celotno okno izberite <guimenuitem
->Osenči</guimenuitem
-> ali pa dvojno kliknite na naslovno letev.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Vedno na vrh</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->Ta izbira bo ohranila okno pred vsemi programi na namizju, tudi če nima fokusa.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Shrani nastavitve</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->Shrani trenutne nastavitve za to okno (položaj, velikost, ali naj vedno ostane na vrhu &itd;). Ta nastavitev bo naložena ob naslednjem odprtju okna.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Okraski</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->Omogoča vam spreminjanje izgleda in v nekaterih primerih pozicijo vseh oken v &kde;. To spremeni gradnike okenskih okraskov, vključno z naslovnimi letvami in tudi potrditvenimi polji in gumbi ter pogovornimi okni, drsniki in naslovno letvijo samo. Privzeto je &kde; 2.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Na namizje</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->Omogoča vam, da pošljete okno na drugo namizje. Izberite namizje, na katerem želite, da je okno. Okno bo takoj izginilo. Da ga znova vidite, izberite ustrezni <guiicon
->namizni gumb</guiicon
-> na <application
->pultu</application
->. Če izberete <guimenuitem
->Vsa namizja</guimenuitem
-> bo okno postalo <quote
->lepljivo</quote
-> - izrisano bo na vseh namizjih, tako da ga lahko vedno vidite.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><guimenuitem
->Zapri</guimenuitem
-></term
-> <listitem
-><para
->To bo zaprlo okno. Včasih vam bo program dovolil shraniti vaše delo, v nekaterih primerih (<abbrev
->npr.</abbrev
->, pri starih X11 programih) pa to ne dela. Najbolje je zapirati programe z njihovimi lastnimi ukazi, z uporabo tega menuja le kot zadnje možnosti.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->'Lepljivi' gumb</term
-> <listitem
-><para
->Ta gumb je videti kot tuba lepila. Izvede isto operacijo kot izbira <guimenuitem
->Vsa namizja</guimenuitem
-> v <guimenu
->okenskem menuju</guimenu
->, zahteva pa manj korakov.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Naslovna letev</term
-> <listitem
-><para
->Naslovno letev, ki vsebuje ime okna, lahko z dvojnim klikom zvijete. Uporabite <mousebutton
->desni</mousebutton
-> gumb miške: <guimenu
->okenski menu</guimenu
-> se bo ponovno pojavil in vam omogočil povečanje, pomanjšanje, premikanje, spreminjanje velikosti, odlepljenje okna, premik na drugo namizje (dela hitreje kot metoda z lepljivim gumbom). Ko se program ne odziva, ga lahko zaprete (kar vam bo včasih ponudilo možnost, da shranite vaše delo). </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Gumbi <guibutton
->pomanjšaj</guibutton
->, <guibutton
->razpni</guibutton
-> in <guibutton
->zapri</guibutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Na skrajni desni strani naslovne letve sta dva gumba, ki se lahko uporabljata za ikoniziranje in razpenjanje okna (to je hitreje kot uporaba menujev za manipulacijo ikon). Pomanjšana (ikonizirana) okna se lahko povrnejo s klikom na opravilni vrstici. </para
-> <para
->Na skrajni levi strani naslovne vrstice (pri privzetih okraskih oken) je gumb za zapiranje okna.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>Menu okna</term> <listitem> <para>Klik z <mousebutton>desnim</mousebutton> gumbom miške na naslovni letvi okna (kjer vidite ime programa) lahko vidite menu za upravljanje z okni. To je enak menu, kot ga vidite, če kliknete z <mousebutton>desnim</mousebutton> gumbom miške na ikono programa v opravilni vrstici pulta. Ko kliknete nanjo, se pojavi kontekstni menu, ki vsebuje ukaze za manipulacijo z okni. Na voljo so naslednji ukazi:</para> <variablelist> <varlistentry> <term><guimenuitem>Premaknimo</guimenuitem></term> <listitem><para>Omogoča premikanje okna z miško. Kliknite z <mousebutton>levi</mousebutton> gumbom miške, ko je okno tam, kjer želite, da naj bo.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Velikost</guimenuitem></term> <listitem><para>omogoča povečevanje ali pomanjševanje okna. Premikajte miško naokoli in kliknite, ko ste zadovoljni z novo velikostjo.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Pomanjšajmo</guimenuitem></term> <listitem><para>Skrije okno in pusti le ikono v opravilni vrstici. Opazili boste, da je naslov okna prikazan v (oklepajih). Da prikličete okno nazaj na namizje, kliknite na naslov okna.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Razpnimo</guimenuitem></term> <listitem><para>To bo razširilo okno na največjo možno velikost. Upoštevajte, da bo &kde; uporabil velikost vašega <emphasis>navideznega namizja</emphasis>, kar pomeni, da je lahko okno večje kot vaš zaslon. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Osenčimo</guimenuitem></term> <listitem><para><quote>Zvij</quote> okno, tako da bo ostala vidna le naslovna letev. Enak učinek lahko dosežete z dvojnim klikom na naslovni vrstici. Da se znova prikaže celotno okno izberite <guimenuitem>Osenči</guimenuitem> ali pa dvojno kliknite na naslovno letev.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Vedno na vrh</guimenuitem></term> <listitem><para>Ta izbira bo ohranila okno pred vsemi programi na namizju, tudi če nima fokusa.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Shrani nastavitve</guimenuitem></term> <listitem><para>Shrani trenutne nastavitve za to okno (položaj, velikost, ali naj vedno ostane na vrhu &itd;). Ta nastavitev bo naložena ob naslednjem odprtju okna.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Okraski</guimenuitem></term> <listitem><para>Omogoča vam spreminjanje izgleda in v nekaterih primerih pozicijo vseh oken v &kde;. To spremeni gradnike okenskih okraskov, vključno z naslovnimi letvami in tudi potrditvenimi polji in gumbi ter pogovornimi okni, drsniki in naslovno letvijo samo. Privzeto je &kde; 2.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Na namizje</guimenuitem></term> <listitem><para>Omogoča vam, da pošljete okno na drugo namizje. Izberite namizje, na katerem želite, da je okno. Okno bo takoj izginilo. Da ga znova vidite, izberite ustrezni <guiicon>namizni gumb</guiicon> na <application>pultu</application>. Če izberete <guimenuitem>Vsa namizja</guimenuitem> bo okno postalo <quote>lepljivo</quote> - izrisano bo na vseh namizjih, tako da ga lahko vedno vidite.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guimenuitem>Zapri</guimenuitem></term> <listitem><para>To bo zaprlo okno. Včasih vam bo program dovolil shraniti vaše delo, v nekaterih primerih (<abbrev>npr.</abbrev>, pri starih X11 programih) pa to ne dela. Najbolje je zapirati programe z njihovimi lastnimi ukazi, z uporabo tega menuja le kot zadnje možnosti.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>'Lepljivi' gumb</term> <listitem><para>Ta gumb je videti kot tuba lepila. Izvede isto operacijo kot izbira <guimenuitem>Vsa namizja</guimenuitem> v <guimenu>okenskem menuju</guimenu>, zahteva pa manj korakov.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Naslovna letev</term> <listitem><para>Naslovno letev, ki vsebuje ime okna, lahko z dvojnim klikom zvijete. Uporabite <mousebutton>desni</mousebutton> gumb miške: <guimenu>okenski menu</guimenu> se bo ponovno pojavil in vam omogočil povečanje, pomanjšanje, premikanje, spreminjanje velikosti, odlepljenje okna, premik na drugo namizje (dela hitreje kot metoda z lepljivim gumbom). Ko se program ne odziva, ga lahko zaprete (kar vam bo včasih ponudilo možnost, da shranite vaše delo). </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Gumbi <guibutton>pomanjšaj</guibutton>, <guibutton>razpni</guibutton> in <guibutton>zapri</guibutton></term> <listitem><para>Na skrajni desni strani naslovne letve sta dva gumba, ki se lahko uporabljata za ikoniziranje in razpenjanje okna (to je hitreje kot uporaba menujev za manipulacijo ikon). Pomanjšana (ikonizirana) okna se lahko povrnejo s klikom na opravilni vrstici. </para> <para>Na skrajni levi strani naslovne vrstice (pri privzetih okraskih oken) je gumb za zapiranje okna.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
-<para
->Da premaknete okno postavite kurzor na naslovno letev in držite <mousebutton
->levi</mousebutton
-> gumb miške. Ne da bi ga spustili premaknite okno tja, kamor želite, nato pa spustite gumb miške. Če želite spremeniti velikost okna premaknite kurzor nad rob okna, ki ga želite spremeniti. Ko ste dosegli pravo mesto se bo kurzor spremenil iz puščice v črtico in puščico. Pritisnite <mousebutton
->levi</mousebutton
-> gumb miške in povlecite stran, ki jo spreminjate na lokacijo, ki jo želite ter spustite gumb. Upoštevajte da lahko vlečete stranice ali pa kote (kar bo spremenilo velikost v dveh dimenzijah hkrati).</para>
+<para>Da premaknete okno postavite kurzor na naslovno letev in držite <mousebutton>levi</mousebutton> gumb miške. Ne da bi ga spustili premaknite okno tja, kamor želite, nato pa spustite gumb miške. Če želite spremeniti velikost okna premaknite kurzor nad rob okna, ki ga želite spremeniti. Ko ste dosegli pravo mesto se bo kurzor spremenil iz puščice v črtico in puščico. Pritisnite <mousebutton>levi</mousebutton> gumb miške in povlecite stran, ki jo spreminjate na lokacijo, ki jo želite ter spustite gumb. Upoštevajte da lahko vlečete stranice ali pa kote (kar bo spremenilo velikost v dveh dimenzijah hkrati).</para>
 
-<para
->Uporaba menujske vrstice vsakega okna &kde; je preprosta. Kliknite na to, kar želite narediti in opravljeno bo.</para>
+<para>Uporaba menujske vrstice vsakega okna &kde; je preprosta. Kliknite na to, kar želite narediti in opravljeno bo.</para>
 
-<para
->Pod menujsko vrstico je nabor simbolov za orodja, ki jih lahko uporabite za izvajanje ukazov. Kadarkoli se premaknete nadnje, bo aktivna slika označena. Vendar pa lahko menu za vas naredi še več. Ste opazili teksturiran pas na levi strani menujske in ikonske vrstice? Kliknite z <mousebutton
->desnim</mousebutton
-> gumbom miške in pojavil se bo kontekstni menu, ki vam bo omogočil, da menu postavite <guimenuitem
->Na vrhu</guimenuitem
-> <guimenuitem
->Levo</guimenuitem
->, <guimenuitem
->Desno</guimenuitem
->, ali <guimenuitem
->Na dnu</guimenuitem
-> okna. Lahko ga tudi skrijete z izbiro <guimenuitem
->Plosk</guimenuitem
->.</para>
+<para>Pod menujsko vrstico je nabor simbolov za orodja, ki jih lahko uporabite za izvajanje ukazov. Kadarkoli se premaknete nadnje, bo aktivna slika označena. Vendar pa lahko menu za vas naredi še več. Ste opazili teksturiran pas na levi strani menujske in ikonske vrstice? Kliknite z <mousebutton>desnim</mousebutton> gumbom miške in pojavil se bo kontekstni menu, ki vam bo omogočil, da menu postavite <guimenuitem>Na vrhu</guimenuitem> <guimenuitem>Levo</guimenuitem>, <guimenuitem>Desno</guimenuitem>, ali <guimenuitem>Na dnu</guimenuitem> okna. Lahko ga tudi skrijete z izbiro <guimenuitem>Plosk</guimenuitem>.</para>
 
 </sect2>
 
 <sect2>
-<title
->Priklic pomoči </title>
+<title>Priklic pomoči </title>
 
-<para
->Pomoč je dosegljiva skoraj povsod: na namizju uporabite <mousebutton
->desni</mousebutton
-> gumb miške in izberite <guimenuitem
->Pomoč za namizje</guimenuitem
->. Na pultu odprite menu zaganjalca programov in izberite <guimenu
->Pomoč</guimenu
->. Vsak &kde; program ima menu pomoči. Vsa pomoč je osnovana na <acronym
->HTML</acronym
->, tako da je uporaba sistema pomoči enako preprosta kot uporaba vašega najljubšega spletnega brskalnika! </para>
+<para>Pomoč je dosegljiva skoraj povsod: na namizju uporabite <mousebutton>desni</mousebutton> gumb miške in izberite <guimenuitem>Pomoč za namizje</guimenuitem>. Na pultu odprite menu zaganjalca programov in izberite <guimenu>Pomoč</guimenu>. Vsak &kde; program ima menu pomoči. Vsa pomoč je osnovana na <acronym>HTML</acronym>, tako da je uporaba sistema pomoči enako preprosta kot uporaba vašega najljubšega spletnega brskalnika! </para>
 
 </sect2>
 </sect1>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/history.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/history.docbook
index 6449c5ae275..71ec94f6a0e 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/history.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/history.docbook
@@ -1,182 +1,76 @@
 <chapter id="history">
-<title
->Kratek voden sprehod skozi zgodovino &kde;</title>
+<title>Kratek voden sprehod skozi zgodovino &kde;</title>
 
 <epigraph>
-<attribution
->The <abbrev
->CEO</abbrev
-> of a big software company, at
-the beginning of the 80s...(apocryphal)</attribution
-> 
-<para
->640kB bi moralo zadostovati vsakomur </para>
+<attribution>The <abbrev>CEO</abbrev> of a big software company, at
+the beginning of the 80s...(apocryphal)</attribution> 
+<para>640kB bi moralo zadostovati vsakomur </para>
 </epigraph>
 
 <sect1 id="before-kde">
-<title
->Pred &kde;</title>
-
-<para
->Od začetka razvoja &UNIX;-a je bila vedno prisotna težava: obstajala so stabilna jedra in dobra, močna programska oprema. Na žalost je lahko &UNIX; uporabljalo le malo ljudi, saj je bil napisan za tiste študente in profesionalce, ki so ga dovolj dolgo študirali. Običajen način prebiranja USENET-a je bil na primer:</para>
-
-<screen
-><userinput
-><command
->find</command
-> <filename
->/var/spool/news</filename
-> <parameter
->-name '[0-9]*' -exec cat {} \;</parameter
-> | <command
->more</command
-></userinput>
+<title>Pred &kde;</title>
+
+<para>Od začetka razvoja &UNIX;-a je bila vedno prisotna težava: obstajala so stabilna jedra in dobra, močna programska oprema. Na žalost je lahko &UNIX; uporabljalo le malo ljudi, saj je bil napisan za tiste študente in profesionalce, ki so ga dovolj dolgo študirali. Običajen način prebiranja USENET-a je bil na primer:</para>
+
+<screen><userinput><command>find</command> <filename>/var/spool/news</filename> <parameter>-name '[0-9]*' -exec cat {} \;</parameter> | <command>more</command></userinput>
 </screen>
 
-<para
->Ta problem je bil rešen. Danes je na voljo precej dobrih vmesnikov, kot sta <application
->tin</application
-> in <application
->KNode</application
->, ki ponujajo preprostost uporabe, intuitiven grafični uporabniški vmesnik (&GUI;). Na žalost pa &GUI;-jem manjka standarden ,,občutek in izgled''. Komercialne programske knjižnice kot je &Motif; so obljubljale rešitev, vendar pa ostale vse do nedavnega predrage in prepočasne. </para>
-
-<para
->Nastavitev programov je pogosto težka. Medtem, ko je prevajanje običajno opravljeno z <userinput
-><command
->./configure</command
-> &amp;&amp; <command
->make</command
-> &amp;&amp; <command
->make <option
->install</option
-></command
-></userinput
-> se da le zelo malo programov prilagoditi s pomočjo menujev ali skript. V večini primerov morate sami urejevati tekstovno nastavitveno datoteko. Pogosto se zgodi, da narobe postavljena vejica podre celotno datoteko in vas s tem prisili, da ponovno pričnete namestitveni proces. Kadarkoli želite znova spremeniti vaše nastavitve ali prilagoditi program, se vsa zmeda ponovno pojavi.</para>
-
-<para
->Vse to prispeva k dejstvu, da &Linux; in drugi &UNIX;-i težko dosežejo širše občinstvo. Hkrati pa mnogo ljudi ni zadovoljnih s svojimi trenutnimi operacijskimi sistemi, večinoma zaradi pomanjkanja stabilnosti in zmogljivosti teh sistemov. Drugi ljudje sovražijo dejstvo, da morajo vsakič, ko izide program, brez katerega ne morejo živeti, kupiti nov računalnik, ker program rabi več <acronym
->RAM</acronym
->-a in prostora na disku. Pogosto nova različica ponuja funkcije, ki jih zares rabi le malo ljudi. </para>
-
-<para
-><emphasis
->&kde; je drugačen.</emphasis
-> Čeprav ne želimo nadomestiti običajne &UNIX; lupine, delamo na orodju, ki bo olajšalo uporabo &UNIX;-a. Prav tako želimo privabiti več uporabnikov. Preproste stvari bodo postale lahke in zapletene izvedljive. Prav tako bo ponujen enoten vmesnik namesto ducata trenutno zahtevanih. </para>
+<para>Ta problem je bil rešen. Danes je na voljo precej dobrih vmesnikov, kot sta <application>tin</application> in <application>KNode</application>, ki ponujajo preprostost uporabe, intuitiven grafični uporabniški vmesnik (&GUI;). Na žalost pa &GUI;-jem manjka standarden ,,občutek in izgled''. Komercialne programske knjižnice kot je &Motif; so obljubljale rešitev, vendar pa ostale vse do nedavnega predrage in prepočasne. </para>
+
+<para>Nastavitev programov je pogosto težka. Medtem, ko je prevajanje običajno opravljeno z <userinput><command>./configure</command> &amp;&amp; <command>make</command> &amp;&amp; <command>make <option>install</option></command></userinput> se da le zelo malo programov prilagoditi s pomočjo menujev ali skript. V večini primerov morate sami urejevati tekstovno nastavitveno datoteko. Pogosto se zgodi, da narobe postavljena vejica podre celotno datoteko in vas s tem prisili, da ponovno pričnete namestitveni proces. Kadarkoli želite znova spremeniti vaše nastavitve ali prilagoditi program, se vsa zmeda ponovno pojavi.</para>
+
+<para>Vse to prispeva k dejstvu, da &Linux; in drugi &UNIX;-i težko dosežejo širše občinstvo. Hkrati pa mnogo ljudi ni zadovoljnih s svojimi trenutnimi operacijskimi sistemi, večinoma zaradi pomanjkanja stabilnosti in zmogljivosti teh sistemov. Drugi ljudje sovražijo dejstvo, da morajo vsakič, ko izide program, brez katerega ne morejo živeti, kupiti nov računalnik, ker program rabi več <acronym>RAM</acronym>-a in prostora na disku. Pogosto nova različica ponuja funkcije, ki jih zares rabi le malo ljudi. </para>
+
+<para><emphasis>&kde; je drugačen.</emphasis> Čeprav ne želimo nadomestiti običajne &UNIX; lupine, delamo na orodju, ki bo olajšalo uporabo &UNIX;-a. Prav tako želimo privabiti več uporabnikov. Preproste stvari bodo postale lahke in zapletene izvedljive. Prav tako bo ponujen enoten vmesnik namesto ducata trenutno zahtevanih. </para>
 
 </sect1>
 
 
 <sect1 id="what-kde-can-do-for-you">
-<title
->Kaj lahko &kde; stori za vas</title>
-
-<para
->&kde; je zasnovan za vsakogar.</para>
-
-<para
->Novincem v &UNIX;-u ali pa tistim, ki jih ne zanima učenje novih tehnologij in ukazov, ki jih ni najti v njihovih prejšnjih operacijskih sistemih, se ni treba soočati z posebnostmi ukazne vrstice, razen če tega ne želijo. Vendar pa je mnogo stvari, ki jih &kde; ponuja koristnih tudi za izkušene uporabnike &UNIX;-a, saj lahko z &GUI; orodji poenostavi prej zapletena opravila, ukazna vrstica je vedno oddaljena le ne klik.</para>
-
-<para
->Ne glede, na to, kakšne so vaše izkušnje z &UNIX;-om ali drugimi operacijskimi sistemi, vam &kde; ponuja:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-> <para
->Lepo in za uporabo preprosto okensko okolje.</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Močan, za uporabo preprost upravljalnik datotek</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Močan, za uporabo preprost spletni brskalnik</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Preprosto, centralizirano nastavitev</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Dolg seznam programov, tako da lahko pričnete učinkovito delo že nekaj minut po vaši prvi prijavi v &kde;.</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Sprotno pomoč, ki vas bo podprla v vsaki situaciji.</para
-> </listitem
-> <listitem
-> <para
->Skladen uporabniški vmesnik. Menuji so vedno na istih mestih v vseh programih, tipkovne vezi se obnašajo enako, ikone orodne vrstice se, ko se jih enkrat priučite, obnašajo vedno enako.</para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
+<title>Kaj lahko &kde; stori za vas</title>
+
+<para>&kde; je zasnovan za vsakogar.</para>
+
+<para>Novincem v &UNIX;-u ali pa tistim, ki jih ne zanima učenje novih tehnologij in ukazov, ki jih ni najti v njihovih prejšnjih operacijskih sistemih, se ni treba soočati z posebnostmi ukazne vrstice, razen če tega ne želijo. Vendar pa je mnogo stvari, ki jih &kde; ponuja koristnih tudi za izkušene uporabnike &UNIX;-a, saj lahko z &GUI; orodji poenostavi prej zapletena opravila, ukazna vrstica je vedno oddaljena le ne klik.</para>
+
+<para>Ne glede, na to, kakšne so vaše izkušnje z &UNIX;-om ali drugimi operacijskimi sistemi, vam &kde; ponuja:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem> <para>Lepo in za uporabo preprosto okensko okolje.</para> </listitem> <listitem> <para>Močan, za uporabo preprost upravljalnik datotek</para> </listitem> <listitem> <para>Močan, za uporabo preprost spletni brskalnik</para> </listitem> <listitem> <para>Preprosto, centralizirano nastavitev</para> </listitem> <listitem> <para>Dolg seznam programov, tako da lahko pričnete učinkovito delo že nekaj minut po vaši prvi prijavi v &kde;.</para> </listitem> <listitem> <para>Sprotno pomoč, ki vas bo podprla v vsaki situaciji.</para> </listitem> <listitem> <para>Skladen uporabniški vmesnik. Menuji so vedno na istih mestih v vseh programih, tipkovne vezi se obnašajo enako, ikone orodne vrstice se, ko se jih enkrat priučite, obnašajo vedno enako.</para> </listitem> </itemizedlist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="background-of-kde">
-<title
->Ozadje &kde;</title>
+<title>Ozadje &kde;</title>
 
-<para
->Oktobra 1996 je nemški razvijalec <application
->LyX</application
->-a Matthias Ettrich sprožil razvoj &kde; s sporočilom v USENET-u. Kmalu potem je nekaj zainteresiranih razvijalcev začelo načrtovati in programirati dele novega projekta. Leto dni pozneje so bili okenski in datotečni upravljalnik, terminalski emulator, sistem pomoči in prikrojitveno (nastavitveno) orodje izdani v alfa in beta beta testiranje in se izkazali za relativno stabilne. </para>
+<para>Oktobra 1996 je nemški razvijalec <application>LyX</application>-a Matthias Ettrich sprožil razvoj &kde; s sporočilom v USENET-u. Kmalu potem je nekaj zainteresiranih razvijalcev začelo načrtovati in programirati dele novega projekta. Leto dni pozneje so bili okenski in datotečni upravljalnik, terminalski emulator, sistem pomoči in prikrojitveno (nastavitveno) orodje izdani v alfa in beta beta testiranje in se izkazali za relativno stabilne. </para>
 
-<para
->Julija 1998 je bil &kde; 1.0 objavljen. To je bila stabilna različica za naslednjih šest mesecev, medtem ko so razvijalci nadaljevali delo na izboljšavi &kde; brez zahtev po stabilnosti. Januarja 1999 so bili njihovi napori usklajeni in združeni v &kde; 1.1, novi standardni, stabilni različici. </para>
+<para>Julija 1998 je bil &kde; 1.0 objavljen. To je bila stabilna različica za naslednjih šest mesecev, medtem ko so razvijalci nadaljevali delo na izboljšavi &kde; brez zahtev po stabilnosti. Januarja 1999 so bili njihovi napori usklajeni in združeni v &kde; 1.1, novi standardni, stabilni različici. </para>
 
-<para
->Razvoj se je nadaljeval s &kde; 2.0, skoraj povsem na novo spisano različico namizja, ki je bilo objavljeno 23. oktobra 2000. Rzaličice &kde; 2.x so se razvijale skozi šest manjših izdaj v obdobju enega leta, pri čemer je vsaka prinesla že tako impresivnemu namizju dodatne zmožnosti in stabilnost.</para>
+<para>Razvoj se je nadaljeval s &kde; 2.0, skoraj povsem na novo spisano različico namizja, ki je bilo objavljeno 23. oktobra 2000. Rzaličice &kde; 2.x so se razvijale skozi šest manjših izdaj v obdobju enega leta, pri čemer je vsaka prinesla že tako impresivnemu namizju dodatne zmožnosti in stabilnost.</para>
 
-<para
->V času pisanja se &kde; 3.0 pripravlja za izdajo in bo prinesel precej izboljšav v primerjavi z serijo 2.0. Čeprav sprememba &GUI; ni tako dramatična, kot je bil pri prehodu s &kde; 1 na &kde; 2, je mnogo izboljšav, kot je na primer nov tiskalniški sistem, precej izboljšana podproa <acronym
->SSL</acronym
-> (za varne internetne transakcije) ali polna podpora za jezike, ki pišejo od desne proti levi (kot sta arabščina ali hebrejščina), našlo svojo pot na namizje. Več podatkov o tem vznemirljivem razvoju lahko najdete na &kde-http;. </para>
+<para>V času pisanja se &kde; 3.0 pripravlja za izdajo in bo prinesel precej izboljšav v primerjavi z serijo 2.0. Čeprav sprememba &GUI; ni tako dramatična, kot je bil pri prehodu s &kde; 1 na &kde; 2, je mnogo izboljšav, kot je na primer nov tiskalniški sistem, precej izboljšana podproa <acronym>SSL</acronym> (za varne internetne transakcije) ali polna podpora za jezike, ki pišejo od desne proti levi (kot sta arabščina ali hebrejščina), našlo svojo pot na namizje. Več podatkov o tem vznemirljivem razvoju lahko najdete na &kde-http;. </para>
 
-<para
->Razvijalci in zainteresirani uporabniki komunicirajo preko večih poštnih list, kot je opisano v razdelku <link linkend="mailing-lists"
->Poštni seznami</link
->. Če želite pomagati &kde;, to prosim storite. &kde; poganjajo prostovoljni prispevki in vedno ste dobrodošli, da se pridružite.</para>
+<para>Razvijalci in zainteresirani uporabniki komunicirajo preko večih poštnih list, kot je opisano v razdelku <link linkend="mailing-lists">Poštni seznami</link>. Če želite pomagati &kde;, to prosim storite. &kde; poganjajo prostovoljni prispevki in vedno ste dobrodošli, da se pridružite.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="legal-status">
-<title
->Pravne opombe</title>
+<title>Pravne opombe</title>
 
-<para
->&kde; je programska oprema z odprto kodo in celoten &kde; je objavljen pod prostimi licencami, kot je na primer GPL.</para>
+<para>&kde; je programska oprema z odprto kodo in celoten &kde; je objavljen pod prostimi licencami, kot je na primer GPL.</para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="getting-kde">
-<title
->Kako dobiti nove komponente</title>
-
-<para
->Glavna spletna stran za &kde; je &kde-http;. Tu lahko najdete vse pomembne podatke v zvezi s &kde;, vključno z objavami, popravki hroščev, podatki za razvijalce in mnogo več.</para>
-
-<para
->Za nadgradnje programske opreme obiščite naše &FTP; streni, &kde-ftp; ali pa uporabite zrcalni strežnik v bližini. Svež seznam najdete na <ulink url="http://www.kde.org/ftpmirrors.html"
->http://www.kde.org/ftpmirors.html</ulink
->.</para>
-
-<para
->Imenik <filename
->unstable</filename
-> na &FTP; strežniku vedno vsebuje najnovejšo programsko opremo, vendar pa je pogosto nepreizkušena in se morda sploh ne da prevesti. Če iščete bolj zanesljive komponente, si prosim oglejte imenik <filename
->stable</filename
->, kamor damo beta različice in uradne izdaje. </para>
-
-<para
->Če se zanimate za razvoj programov za &kde;, potem bi morali obiskati <ulink url="http://developer.kde.org/"
->http://developer.kde.org/"</ulink
->, kjer boste našli zelo veliko podatkov, vključno z lekcijami, vodiči <acronym
->API</acronym
-> za &kde;-jeve knjižnice in še veliko več. Prav tako bi morali obiskati Troll Techov strežnik (<ulink url="http://www.troll.no/"
->http://www.troll.no</ulink
->) ki vsebuje veliko podatkov, ki se nanašajo na knjižnico &Qt;, ki jo uporablja &kde;. Prav tako je v tem primeru priporočljivo, da se pridružite <link linkend="mailing-lists"
->razvijalski poštni listi.</link
-></para>
+<title>Kako dobiti nove komponente</title>
+
+<para>Glavna spletna stran za &kde; je &kde-http;. Tu lahko najdete vse pomembne podatke v zvezi s &kde;, vključno z objavami, popravki hroščev, podatki za razvijalce in mnogo več.</para>
+
+<para>Za nadgradnje programske opreme obiščite naše &FTP; streni, &kde-ftp; ali pa uporabite zrcalni strežnik v bližini. Svež seznam najdete na <ulink url="http://www.kde.org/ftpmirrors.html">http://www.kde.org/ftpmirors.html</ulink>.</para>
+
+<para>Imenik <filename>unstable</filename> na &FTP; strežniku vedno vsebuje najnovejšo programsko opremo, vendar pa je pogosto nepreizkušena in se morda sploh ne da prevesti. Če iščete bolj zanesljive komponente, si prosim oglejte imenik <filename>stable</filename>, kamor damo beta različice in uradne izdaje. </para>
+
+<para>Če se zanimate za razvoj programov za &kde;, potem bi morali obiskati <ulink url="http://developer.kde.org/">http://developer.kde.org/"</ulink>, kjer boste našli zelo veliko podatkov, vključno z lekcijami, vodiči <acronym>API</acronym> za &kde;-jeve knjižnice in še veliko več. Prav tako bi morali obiskati Troll Techov strežnik (<ulink url="http://www.troll.no/">http://www.troll.no</ulink>) ki vsebuje veliko podatkov, ki se nanašajo na knjižnico &Qt;, ki jo uporablja &kde;. Prav tako je v tem primeru priporočljivo, da se pridružite <link linkend="mailing-lists">razvijalski poštni listi.</link></para>
 
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/index.docbook
index 1f1fb365b94..cfe7843892f 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/index.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/index.docbook
@@ -23,70 +23,37 @@
   <!ENTITY more-help SYSTEM "more-help.docbook">
   <!ENTITY staff SYSTEM "staff.docbook">
   <!ENTITY % addindex "IGNORE">
-  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" 
-> <!-- change language only here -->
+  <!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here -->
 ]>
 
 <book lang="&language;">
 <bookinfo>
-<title
->Namizno okolje K (K Desktop Environment)</title>
+<title>Namizno okolje K (K Desktop Environment)</title>
 <authorgroup>
-<author
-> <surname
->Ekipa KDE</surname
-> </author>
-<othercredit role="translator"
-><firstname
->Andrej</firstname
-><surname
->Vernekar</surname
-><affiliation
-><address
-><email
->andrej.vernekar@moj.net</email
-></address
-></affiliation
-><contrib
->Prevod</contrib
-></othercredit>
+<author> <surname>Ekipa KDE</surname> </author>
+<othercredit role="translator"><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation><contrib>Prevod</contrib></othercredit>
 </authorgroup>
 
-<date
->2002-02-03</date>
-<releaseinfo
->3.00.00</releaseinfo>
+<date>2002-02-03</date>
+<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo>
 
 <copyright>
-<year
->2000</year
-><year
->2001</year
-><year
->2002</year>
-<holder
->Ekipa KDE</holder>
+<year>2000</year><year>2001</year><year>2002</year>
+<holder>Ekipa KDE</holder>
 </copyright>
 
-<legalnotice
->&GPLNotice;</legalnotice>
+<legalnotice>&GPLNotice;</legalnotice>
 
 <!-- Please note: This is NOT the final KDE Users Guide, which is not complete.
 This is a quick rewrite of the KDE 1.1x user guide, because it was badly out of
 date, and so that KDE wasn't released without a users guide entirely.  -->
 
-<abstract
-><para
->To je Uporabniški priročnik KDE, celovita dokumentacija namiznega okolja K (KDE) iz perspektive uporabnika. KDE je zbirka orodij, ki bodo olajšala vaše življenje v UNIX-u in ga naredila bolj uživaško. </para
-></abstract>
+<abstract><para>To je Uporabniški priročnik KDE, celovita dokumentacija namiznega okolja K (KDE) iz perspektive uporabnika. KDE je zbirka orodij, ki bodo olajšala vaše življenje v UNIX-u in ga naredila bolj uživaško. </para></abstract>
 
 <keywordset>
-<keyword
->KDE</keyword>
-<keyword
->user</keyword>
-<keyword
->guide</keyword>
+<keyword>KDE</keyword>
+<keyword>user</keyword>
+<keyword>guide</keyword>
 </keywordset>
 </bookinfo>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/installation.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/installation.docbook
index f15e22b5fb4..ad152f6da2b 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/installation.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/installation.docbook
@@ -1,583 +1,165 @@
 <chapter id="installation">
-<title
->Namestitev </title>
+<title>Namestitev </title>
 
 <epigraph>
-<attribution
->Linus Torvalds, after finding one of his file systems smashed by a
+<attribution>Linus Torvalds, after finding one of his file systems smashed by a
 new Beta kernel</attribution>
-<para
->Core dumping fsck's tend to make me nervous.</para>
+<para>Core dumping fsck's tend to make me nervous.</para>
 </epigraph>
 
-<para
->Brez skrbi! Čeprav lahko uporaba beta programske opreme povzroči precej težav, ni posebej verjetno, da bi namestitev KDE uničila vaš disk. To poglavje je zasnovano posebej zato, da vas vodi skozi namestiveni proces, tako da lahko kar najhitreje (in s kar najmanj truda) pričnete uporabljati vaše novo namizje. Kot pri vseh namestitvah okenskih upravljalnikov je priporočljivo da naredite varnostno kopijo vseh X11 specifičnih nastavitvenih datotek preden pričnete z namestitvijo. Če ne poznate natančno njihove lokacije, poizkusite z vsemi skritimi datotekami (<filename
->.*</filename
->) v vašem domačem imeniku in imeniku <filename
->/usr/X11/lib/X11/xdm</filename
->. </para
-> 
+<para>Brez skrbi! Čeprav lahko uporaba beta programske opreme povzroči precej težav, ni posebej verjetno, da bi namestitev KDE uničila vaš disk. To poglavje je zasnovano posebej zato, da vas vodi skozi namestiveni proces, tako da lahko kar najhitreje (in s kar najmanj truda) pričnete uporabljati vaše novo namizje. Kot pri vseh namestitvah okenskih upravljalnikov je priporočljivo da naredite varnostno kopijo vseh X11 specifičnih nastavitvenih datotek preden pričnete z namestitvijo. Če ne poznate natančno njihove lokacije, poizkusite z vsemi skritimi datotekami (<filename>.*</filename>) v vašem domačem imeniku in imeniku <filename>/usr/X11/lib/X11/xdm</filename>. </para> 
 
 <sect1 id="requirements">
-<title
->Zahteve </title>
-
-<para
->Preden namestite KDE, se prepričajte, da vaš sistem izpolnjuje naslednje zahteve: </para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Delujoč, POSIX kompatibilen UNIX sistem. UNIX-i, za katere je znano da delajo s KDE vključujejo: Linux, FreeBSD, Solaris, HP-UX in MkLinux. Trudimo se, da bi bil KDE kmalu dosegljiv na še več platformah. </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Nekaj prostega prostora na particiji, kjer bo ustvarjen <filename
->/opt/kde</filename
-> . Priporočamo, da rezervirate približno 50MB, če vaš sistem podpira deljene knjižnice in ustrezno več, če jih ne. Če morate ali želite zgraditi KDE iz izvornega drevesa potem prosim rezervirajte okrog 100MB v <filename
->/usr/src</filename
->.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Delujoč sistem X11 z ali brez <application
->xdm</application
->. Če še niste namestili X Window System potem najprej preverite namestitveni medij vaše različice UNIX-a, ali vsebuje primerno različico. Če je ne najdete, obiščite <ulink url="http://www.xfree86.org"
->spletno stran XFree86</ulink
-> kjer dobite več informacij o tem, kako dobiti in namestiti X Window System, oziroma kontaktirajte vašega UNIX prodajalca UNIX-a za podporo. </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Knjižnice Qt, različice 2.2. Dobite jih lahko na <ulink url="ftp://ftp.troll.no/pub/qt"
->Troll Techovem FTP strežniku</ulink
-> v formatih rpm in tgz. </para
-> </listitem
-> </itemizedlist>
-
-<warning
-><para
->Opozorilo preden začnete: Preden nadgradite s prejšnje različice KDE, priporočamo, da storite naslednje:</para>
-
-<screen
-> 
-<command
->cd <filename
->/opt/kde</filename
-></command
-> 
-<command
->tar <option
->cfvz <replaceable
->~/KDE-old-version-backup.tar.gz</replaceable
-> * </option
-></command>
+<title>Zahteve </title>
+
+<para>Preden namestite KDE, se prepričajte, da vaš sistem izpolnjuje naslednje zahteve: </para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Delujoč, POSIX kompatibilen UNIX sistem. UNIX-i, za katere je znano da delajo s KDE vključujejo: Linux, FreeBSD, Solaris, HP-UX in MkLinux. Trudimo se, da bi bil KDE kmalu dosegljiv na še več platformah. </para></listitem> <listitem><para>Nekaj prostega prostora na particiji, kjer bo ustvarjen <filename>/opt/kde</filename> . Priporočamo, da rezervirate približno 50MB, če vaš sistem podpira deljene knjižnice in ustrezno več, če jih ne. Če morate ali želite zgraditi KDE iz izvornega drevesa potem prosim rezervirajte okrog 100MB v <filename>/usr/src</filename>.</para></listitem> <listitem><para>Delujoč sistem X11 z ali brez <application>xdm</application>. Če še niste namestili X Window System potem najprej preverite namestitveni medij vaše različice UNIX-a, ali vsebuje primerno različico. Če je ne najdete, obiščite <ulink url="http://www.xfree86.org">spletno stran XFree86</ulink> kjer dobite več informacij o tem, kako dobiti in namestiti X Window System, oziroma kontaktirajte vašega UNIX prodajalca UNIX-a za podporo. </para></listitem> <listitem><para>Knjižnice Qt, različice 2.2. Dobite jih lahko na <ulink url="ftp://ftp.troll.no/pub/qt">Troll Techovem FTP strežniku</ulink> v formatih rpm in tgz. </para> </listitem> </itemizedlist>
+
+<warning><para>Opozorilo preden začnete: Preden nadgradite s prejšnje različice KDE, priporočamo, da storite naslednje:</para>
+
+<screen> 
+<command>cd <filename>/opt/kde</filename></command> 
+<command>tar <option>cfvz <replaceable>~/KDE-old-version-backup.tar.gz</replaceable> * </option></command>
 </screen>
 </warning>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="linux-installing-rpms">
-<title
->Linux: nameščanje RPM-ov za RedHat, Caldero in SuSE.</title>
-
-<para
->Uporaba RPM-ov je najlažja metoda da dobite in namestite KDE. Obiščite vaše priljubljen zrcalni strežnik KDE in njegov imenik <filename
->/pub/kde/stable/distribution/rpm</filename
->. Tukaj lahko vidite imenike za različne operacijske sisteme. Trenutno so podprte arhitekture i386, alpha in sparc. Pakete rpm lahko prav tako najdete na straneh Red Hata kot so sunsite.unc.edu ali ftp.redhat.com. </para>
-
-<para
->Osnovni sistem sestavljajo datoteke <filename
->kde-<replaceable
->component</replaceable
->.<replaceable
->architecture</replaceable
->.rpm</filename
-> Rabite najmanj tdesupport, tdelibs in tdebase. Ko ste dobili osnovno distribucijo lahko ostale pakete naložite po želji oziroma le tiste, za katere mislite, da vam bodo prišli prav. </para>
-
-<para
->Sedaj pa lahko pričnete nameščati osnoven paket. Če nameščate KDE prvič, uporabite </para>
-
-<screen
-> 
-<userinput
-><command
->rpm</command
-> <option
->-i </option
-> <filename
->tdesupport.arch.rpm</filename
-></userinput>
-<userinput
-><command
->rpm</command
-> <option
->-i </option
-> <filename
->tdelibs.arch.rpm</filename
-></userinput>
-<userinput
-><command
->rpm</command
-> <option
->-i </option
-> <filename
->tdebase.arch.rpm</filename
-></userinput>
+<title>Linux: nameščanje RPM-ov za RedHat, Caldero in SuSE.</title>
+
+<para>Uporaba RPM-ov je najlažja metoda da dobite in namestite KDE. Obiščite vaše priljubljen zrcalni strežnik KDE in njegov imenik <filename>/pub/kde/stable/distribution/rpm</filename>. Tukaj lahko vidite imenike za različne operacijske sisteme. Trenutno so podprte arhitekture i386, alpha in sparc. Pakete rpm lahko prav tako najdete na straneh Red Hata kot so sunsite.unc.edu ali ftp.redhat.com. </para>
+
+<para>Osnovni sistem sestavljajo datoteke <filename>kde-<replaceable>component</replaceable>.<replaceable>architecture</replaceable>.rpm</filename> Rabite najmanj tdesupport, tdelibs in tdebase. Ko ste dobili osnovno distribucijo lahko ostale pakete naložite po želji oziroma le tiste, za katere mislite, da vam bodo prišli prav. </para>
+
+<para>Sedaj pa lahko pričnete nameščati osnoven paket. Če nameščate KDE prvič, uporabite </para>
+
+<screen> 
+<userinput><command>rpm</command> <option>-i </option> <filename>tdesupport.arch.rpm</filename></userinput>
+<userinput><command>rpm</command> <option>-i </option> <filename>tdelibs.arch.rpm</filename></userinput>
+<userinput><command>rpm</command> <option>-i </option> <filename>tdebase.arch.rpm</filename></userinput>
 </screen>
  
-<important
-><para
->Te komponente morajo biti nameščene v naštetem vrstnem redu inpred vsemi drugimi komponentami KDE.</para
-></important>
-
-<para
->Če nadgrajujete prejšnjo različico poskusite <screen
-> 
-<userinput
-><command
->rpm</command
-> <option
->-Uvh</option
-> <filename
->kde-<replaceable
->component</replaceable
->.<replaceable
->arch</replaceable
->.rpm</filename
-></userinput>
-</screen
-> </para>
-
-<para
->Še nekrat: zgoraj našteti vrstni red mora biti ohranjen in podane komponente morajo biti nameščene pred vsemi drugimi.</para>
-
-<para
->To bo odpakiralo osnovno distribucijo in jo privzeto namestilo v <filename
->/opt/kde</filename
->.</para>
-
-<para
->Če je bila namestitev osnovnih paketov uspešna, lahko namestite preostale pakete (uporabite <option
->-Uvh</option
-> namesto <option
->-i</option
-> da nadgradite obstoječo različico) na enak način. </para>
+<important><para>Te komponente morajo biti nameščene v naštetem vrstnem redu inpred vsemi drugimi komponentami KDE.</para></important>
+
+<para>Če nadgrajujete prejšnjo različico poskusite <screen> 
+<userinput><command>rpm</command> <option>-Uvh</option> <filename>kde-<replaceable>component</replaceable>.<replaceable>arch</replaceable>.rpm</filename></userinput>
+</screen> </para>
+
+<para>Še nekrat: zgoraj našteti vrstni red mora biti ohranjen in podane komponente morajo biti nameščene pred vsemi drugimi.</para>
+
+<para>To bo odpakiralo osnovno distribucijo in jo privzeto namestilo v <filename>/opt/kde</filename>.</para>
+
+<para>Če je bila namestitev osnovnih paketov uspešna, lahko namestite preostale pakete (uporabite <option>-Uvh</option> namesto <option>-i</option> da nadgradite obstoječo različico) na enak način. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="installing-debian">
-<title
->Linux: nameščanje paketov <acronym
->DEB</acronym
-> za debian</title>
+<title>Linux: nameščanje paketov <acronym>DEB</acronym> za debian</title>
 
-<para
->Tudi namestitev v sistemu Debian je dokaj preprosta. Našli boste le pakete za Debian 2.2 (Potato) in 3.0 (Woody). Opisali bomo nameščanje paketov za Debian 2.2, ki je stabilna različica, saj je Debian 3.0 še v razvoju. Vendar pa je namestitev v obeh različicah skoraj identična. Glavna razlika je v tem, da je KDE v Debian 3.0 uradno vključen in vam ni treba določiti posebne lokacije, da najdete pakete deb za KDE.</para>
+<para>Tudi namestitev v sistemu Debian je dokaj preprosta. Našli boste le pakete za Debian 2.2 (Potato) in 3.0 (Woody). Opisali bomo nameščanje paketov za Debian 2.2, ki je stabilna različica, saj je Debian 3.0 še v razvoju. Vendar pa je namestitev v obeh različicah skoraj identična. Glavna razlika je v tem, da je KDE v Debian 3.0 uradno vključen in vam ni treba določiti posebne lokacije, da najdete pakete deb za KDE.</para>
 
-<para
->V prvem koraku bomo sistemu povedali, kje lahko najde pakete deb. Seznam naslovov Debian paketov se nahaja na vašem disku v <filename
->/etc/apt/sources.list</filename
->. V to datoteko morate dodati naslednjo vrstico: <userinput
->http://kde.tdyc.com/ stable kde2</userinput
-></para>
+<para>V prvem koraku bomo sistemu povedali, kje lahko najde pakete deb. Seznam naslovov Debian paketov se nahaja na vašem disku v <filename>/etc/apt/sources.list</filename>. V to datoteko morate dodati naslednjo vrstico: <userinput>http://kde.tdyc.com/ stable kde2</userinput></para>
 
  
-<para
->Potem morate osvežiti vašo lokalno bazo podatkov, tako da vaš sistem ve, da so na voljo novi paketi. Vtipkajte naslednji ukaz:</para>
+<para>Potem morate osvežiti vašo lokalno bazo podatkov, tako da vaš sistem ve, da so na voljo novi paketi. Vtipkajte naslednji ukaz:</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->update</option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>update</option></userinput>
 </screen>
  
-<para
->Končno lahko namestite osnovne komponente KDE. To storite tako, da vtipkate:</para>
+<para>Končno lahko namestite osnovne komponente KDE. To storite tako, da vtipkate:</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install tdebase</option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install tdebase</option></userinput>
 </screen>
  
-<para
->Če želite namestiti več komponent KDE poizkusite nekatere ali pa kar vse naslednje možnosti:</para>
+<para>Če želite namestiti več komponent KDE poizkusite nekatere ali pa kar vse naslednje možnosti:</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdenetwork</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdeadmin</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdetoys</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdeutils</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdemultimedia</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdegraphics</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdepim</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdegames</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-koffice</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install tdebase-docs</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install tdm</option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdenetwork</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdeadmin</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdetoys</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdeutils</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdemultimedia</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdegraphics</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdepim</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdegames</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-koffice</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install tdebase-docs</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install tdm</option></userinput>
 </screen>
 
-<para
->Morda vas bo zanimalo kako namestiti vaš jezik.</para>
+<para>Morda vas bo zanimalo kako namestiti vaš jezik.</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install
-tde-i18n-<replaceable
->xx</replaceable
-></option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install
+tde-i18n-<replaceable>xx</replaceable></option></userinput>
  </screen>
-<para
->kjer morate <replaceable
->xx</replaceable
-> zamenjati s kodo jezika.</para>
-
-<para
->Nastavitvene datoteke KDE bodo nameščene v <filename class="directory"
->/etc/kde2</filename
->, izvedljive v <filename class="directory"
->/usr/bin</filename
-> in večina drugih v <filename class="directory"
->/usr/share</filename
-> v rezlične imenike. </para>
-
-<para
->Če nadgrajujete s prejšnje različice KDE, potem izvedite naslednje korake. Najprej dopolnite datoteko <filename
->/etc/apt/sources.list</filename
-> tako, da spremenite vrstico z lokacijo paketov KDE v: <userinput
->http://kde.tdyc.com/ stable kde2</userinput
->. Nato osvežite bazo podatkov paketov:</para>
+<para>kjer morate <replaceable>xx</replaceable> zamenjati s kodo jezika.</para>
+
+<para>Nastavitvene datoteke KDE bodo nameščene v <filename class="directory">/etc/kde2</filename>, izvedljive v <filename class="directory">/usr/bin</filename> in večina drugih v <filename class="directory">/usr/share</filename> v rezlične imenike. </para>
+
+<para>Če nadgrajujete s prejšnje različice KDE, potem izvedite naslednje korake. Najprej dopolnite datoteko <filename>/etc/apt/sources.list</filename> tako, da spremenite vrstico z lokacijo paketov KDE v: <userinput>http://kde.tdyc.com/ stable kde2</userinput>. Nato osvežite bazo podatkov paketov:</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->update</option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>update</option></userinput>
 </screen>
  
-<para
->Končno namestite osnovni sitem:</para>
+<para>Končno namestite osnovni sitem:</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install tdebase</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->dist-upgrade</option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install tdebase</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>dist-upgrade</option></userinput>
 </screen>
  
-<para
-> Če želite namestiti več komponent KDE poizkusite nekatere ali pa kar vse naslednje možnosti.</para>
+<para> Če želite namestiti več komponent KDE poizkusite nekatere ali pa kar vse naslednje možnosti.</para>
 
 <screen>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdenetwork</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdeadmin</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdetoys</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdeutils</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdemultimedia</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdegraphics</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdepim</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-tdegames</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install task-koffice</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install tdebase-docs</option
-></userinput>
-<userinput
-><command
->apt-get</command
-> <option
->install tdm</option
-></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdenetwork</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdeadmin</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdetoys</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdeutils</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdemultimedia</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdegraphics</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdepim</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-tdegames</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install task-koffice</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install tdebase-docs</option></userinput>
+<userinput><command>apt-get</command> <option>install tdm</option></userinput>
 </screen>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="source-distribution">
-<title
->Uporaba TGZ za nameščanje v drugih sistemih </title>
-
-<para
->Če vaša distribucija nima RPM ali DEB arhivskega formata ali pa sloh ne upoprabljate Linuxa, potem morate KDE prevesti sami. V prihodnosti načrtujemo binarno distribucijo, ki vključuje svoj namestitevni program. </para>
-
-<para
->Da lahko prevedete in namestite KDE rabite morajo biti na vašem disku nameščeni naslednji elementi: </para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->ANSI-C prevajalnik, <abbrev
->npr.</abbrev
-> <abbrev
->GNU</abbrev
-> C compiler (GCC). </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->ANSI-C++ prevajalnik, <abbrev
->npr.</abbrev
-> <abbrev
->GNU</abbrev
-> C++ (G++). </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Program <application
->make</application
->. </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Qt development različice 2.2 ali višje.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->X11 razvijalska različica (include datoteke pogosto manjkajo) </para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Ko enkrat imate vse te programe, pojdite na vaš priljubljeni zrcalni strežnik KDE in pridobite sledeče datoteke iz imenika <filename
->/pub/kde/stable/<replaceable
->(najnovejša različica)</replaceable
-></filename
->:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-><filename
->tdesupport-<replaceable
->version</replaceable
->.tar.gz</filename
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><filename
->tdelibs-<replaceable
->version</replaceable
->.tar.gz</filename
-> </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><filename
->tdebase-<replaceable
->version</replaceable
->.tar.gz</filename
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->katerikoli drug paket, ki ga želite namestiti. Svetujemo vam, da vzamete vsaj tdeutils. </para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->kjer <replaceable
->(version)</replaceable
-> nadomestite s številko trenutne raličice. Ko ste naložili vse, kar potrebujete, izvlečite te datoteke v <filename
->/usr/src</filename
->. Ta proces bi moral ustvariti sledečo imeniško strukturo:</para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
-><filename
->/usr/src/tdesupport</filename
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><filename
->/usr/src/tdelibs</filename
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><filename
->/usr/src/tdebase</filename
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
-><filename
->/usr/src/...</filename
-> (katerikoli drug paket)</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
-
-<para
->Poskrbite, da imate pisalno dovoljenje v <filename
->/opt/kde</filename
->.</para>
-
-<para
->Sedaj morate prevesti in namestiti pakete z uporabo: </para>
-
-<procedure
-> <step
-><para
-><command
->cd</command
-> v imenik paketa, ki ga želite namestiti (glejte zgoraj)</para
-></step
-> <step
-><para
-><command
->./configure</command
-> (z opcijami, ki jih želite uveljaviti)</para
-></step
-> <step
-><para
-><command
->make</command
-></para
-></step
-> <step
-><para
-><command
->make install</command
-></para
-></step
-> </procedure>
-
-<para
->Uporabite gornje korake na vsakem paketu, ki ga želite namestiti.</para>
-
-<note
-><para
->Ta navodila so uporabna za skoraj vsak dosegljiv paket izvorne kode, ne le za pakete KDE. </para
-></note>
-
-<para
->Vsaka prilagoditvena skripta ima na razpolago več opcij. Nekatere so splošne za vse pakete, druge pa specifične za vsakega posebej. Sledeče je rezultat ukaza <command
->configure <option
->--help</option
-></command
-> v tdelibs:</para>
+<title>Uporaba TGZ za nameščanje v drugih sistemih </title>
+
+<para>Če vaša distribucija nima RPM ali DEB arhivskega formata ali pa sloh ne upoprabljate Linuxa, potem morate KDE prevesti sami. V prihodnosti načrtujemo binarno distribucijo, ki vključuje svoj namestitevni program. </para>
+
+<para>Da lahko prevedete in namestite KDE rabite morajo biti na vašem disku nameščeni naslednji elementi: </para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>ANSI-C prevajalnik, <abbrev>npr.</abbrev> <abbrev>GNU</abbrev> C compiler (GCC). </para></listitem> <listitem><para>ANSI-C++ prevajalnik, <abbrev>npr.</abbrev> <abbrev>GNU</abbrev> C++ (G++). </para></listitem> <listitem><para>Program <application>make</application>. </para></listitem> <listitem><para>Qt development različice 2.2 ali višje.</para></listitem> <listitem><para>X11 razvijalska različica (include datoteke pogosto manjkajo) </para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Ko enkrat imate vse te programe, pojdite na vaš priljubljeni zrcalni strežnik KDE in pridobite sledeče datoteke iz imenika <filename>/pub/kde/stable/<replaceable>(najnovejša različica)</replaceable></filename>:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para><filename>tdesupport-<replaceable>version</replaceable>.tar.gz</filename></para></listitem> <listitem><para><filename>tdelibs-<replaceable>version</replaceable>.tar.gz</filename> </para></listitem> <listitem><para><filename>tdebase-<replaceable>version</replaceable>.tar.gz</filename></para></listitem> <listitem><para>katerikoli drug paket, ki ga želite namestiti. Svetujemo vam, da vzamete vsaj tdeutils. </para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>kjer <replaceable>(version)</replaceable> nadomestite s številko trenutne raličice. Ko ste naložili vse, kar potrebujete, izvlečite te datoteke v <filename>/usr/src</filename>. Ta proces bi moral ustvariti sledečo imeniško strukturo:</para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para><filename>/usr/src/tdesupport</filename></para></listitem> <listitem><para><filename>/usr/src/tdelibs</filename></para></listitem> <listitem><para><filename>/usr/src/tdebase</filename></para></listitem> <listitem><para><filename>/usr/src/...</filename> (katerikoli drug paket)</para></listitem> </itemizedlist>
+
+<para>Poskrbite, da imate pisalno dovoljenje v <filename>/opt/kde</filename>.</para>
+
+<para>Sedaj morate prevesti in namestiti pakete z uporabo: </para>
+
+<procedure> <step><para><command>cd</command> v imenik paketa, ki ga želite namestiti (glejte zgoraj)</para></step> <step><para><command>./configure</command> (z opcijami, ki jih želite uveljaviti)</para></step> <step><para><command>make</command></para></step> <step><para><command>make install</command></para></step> </procedure>
+
+<para>Uporabite gornje korake na vsakem paketu, ki ga želite namestiti.</para>
+
+<note><para>Ta navodila so uporabna za skoraj vsak dosegljiv paket izvorne kode, ne le za pakete KDE. </para></note>
+
+<para>Vsaka prilagoditvena skripta ima na razpolago več opcij. Nekatere so splošne za vse pakete, druge pa specifične za vsakega posebej. Sledeče je rezultat ukaza <command>configure <option>--help</option></command> v tdelibs:</para>
 
 <screen>
 <computeroutput>
@@ -617,110 +199,40 @@ tde-i18n-<replaceable
 </computeroutput>
 </screen>
 
-<para
->Mnoge opcije niso zahtevane in so uporabne le za premostitev znanih težav(<abbrev
->npr.</abbrev
-> <option
->--disable-FEATURE</option
->). Ker so nakatere pomembne, na primer <emphasis
->--with-shadow</emphasis
->, bi morali vedno preveriti dosegljive možnosti.</para>
-
-<para
->Pomembna možnost je <option
->--prefix</option
->. Ta možnost določa pot, kamor naj configure namešča (za tdesupport in tdelibs) ali kam naj pogleda za knjižnicami (za druge pakete). Privzeto bo configure pogledal v <filename
->/opt/kde</filename
->. Če želite namestiti KDE v <filename
->/usr/local/kde</filename
->, morate uporabiti <command
->configure <option
->--prefix /usr/local/kde</option
-></command
->.</para>
-
-<para
->Če ste namestili knjižnice Qt na nenavadnem mestu, na primer v <filename
->$HOME/src/qt</filename
->, morate uporabiti <command
->configure <option
->--with-qt-dir=$HOME/src/qt</option
-></command
->. Privzeto configure pogleda v najbolj običajne kraje, kjer se morda nahajajo Qt, preden obupa.</para>
-
-<para
->Če imate težave, ki jih ne morete rešiti pošljite kopijo datoteke <filename
->config.log</filename
-> na naslov v datoteki <filename
->README</filename
-> v problematičnem paketu.</para>
-
-<para
->KDE morate namestiti v naslednjem vrstnem redu: tdesupport, tdelibs, nato pa programske pakete (na primer tdebase). Vsi programski pakete bi morali biti odvisni le od tdelibs, tako da jih lahko prevajate hkrati (če imate dovolj zmogljiv računalnik).</para>
-
-<para
->Če se želite poslužiti zmožnosti večprocesorskih sistemov, poskusite <command
->make <option
-> -j <replaceable
->št. procesorjev</replaceable
-></option
-></command
-> namesto <command
->make</command
->. </para>
+<para>Mnoge opcije niso zahtevane in so uporabne le za premostitev znanih težav(<abbrev>npr.</abbrev> <option>--disable-FEATURE</option>). Ker so nakatere pomembne, na primer <emphasis>--with-shadow</emphasis>, bi morali vedno preveriti dosegljive možnosti.</para>
+
+<para>Pomembna možnost je <option>--prefix</option>. Ta možnost določa pot, kamor naj configure namešča (za tdesupport in tdelibs) ali kam naj pogleda za knjižnicami (za druge pakete). Privzeto bo configure pogledal v <filename>/opt/kde</filename>. Če želite namestiti KDE v <filename>/usr/local/kde</filename>, morate uporabiti <command>configure <option>--prefix /usr/local/kde</option></command>.</para>
+
+<para>Če ste namestili knjižnice Qt na nenavadnem mestu, na primer v <filename>$HOME/src/qt</filename>, morate uporabiti <command>configure <option>--with-qt-dir=$HOME/src/qt</option></command>. Privzeto configure pogleda v najbolj običajne kraje, kjer se morda nahajajo Qt, preden obupa.</para>
+
+<para>Če imate težave, ki jih ne morete rešiti pošljite kopijo datoteke <filename>config.log</filename> na naslov v datoteki <filename>README</filename> v problematičnem paketu.</para>
+
+<para>KDE morate namestiti v naslednjem vrstnem redu: tdesupport, tdelibs, nato pa programske pakete (na primer tdebase). Vsi programski pakete bi morali biti odvisni le od tdelibs, tako da jih lahko prevajate hkrati (če imate dovolj zmogljiv računalnik).</para>
+
+<para>Če se želite poslužiti zmožnosti večprocesorskih sistemov, poskusite <command>make <option> -j <replaceable>št. procesorjev</replaceable></option></command> namesto <command>make</command>. </para>
 
 <sect2>
-<title
->Od platforme odvisne opombe </title>
+<title>Od platforme odvisne opombe </title>
 
 <sect3>
-<title
->Linux </title>
-
-<para
->Za Linux lahko večino za izgrdnjo KDE potrebnih orodij najdete ali na <ulink url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/GCC"
->ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/GCC</ulink
-> ali pa <ulink url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/GNU"
->ftp://sunsite.unc.edu/pub/GNU</ulink
->. The Knjižnice Qt lahko najdete na <ulink url="ftp://ftp.troll.no/pub/qt/linux"
->ftp://ftp.troll.no/pub/qt/linux</ulink
->, dosegljive v obliki izvorne kodaeali pa v formatu RPM. Oba vključujeta podrobna navodila o tem, kako ju namestiti. Include datoteke za X11 programe bi morale biti dosegljive na <ulink url="ftp://ftp.xfree86.org"
->ftp://ftp.xfree86.org</ulink
-> v razdelku xdevel. </para>
+<title>Linux </title>
+
+<para>Za Linux lahko večino za izgrdnjo KDE potrebnih orodij najdete ali na <ulink url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/GCC">ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/GCC</ulink> ali pa <ulink url="ftp://sunsite.unc.edu/pub/GNU">ftp://sunsite.unc.edu/pub/GNU</ulink>. The Knjižnice Qt lahko najdete na <ulink url="ftp://ftp.troll.no/pub/qt/linux">ftp://ftp.troll.no/pub/qt/linux</ulink>, dosegljive v obliki izvorne kodaeali pa v formatu RPM. Oba vključujeta podrobna navodila o tem, kako ju namestiti. Include datoteke za X11 programe bi morale biti dosegljive na <ulink url="ftp://ftp.xfree86.org">ftp://ftp.xfree86.org</ulink> v razdelku xdevel. </para>
 
 </sect3>
 </sect2>
 </sect1>
 
 <sect1 id="suse-install">
-<title
->Zahtevane spremebe v vaših nastavitvenih datotekah </title>
-<para
-> Potem ko ste postavili binarne datoteke KDE v njihov končni imenik, je tu še nekaj prilagoditev, ki jih morate narediti v vaših zagonskih skriptah. </para>
-<para
-> Sledeč postopek je bil preizkušen na SuSE Linux 5.0 in bi moral biti združljiv tudi z drugimi popularnimi UNIX-i. <emphasis
->Vedno pripravite vrnostne kopije nastavitvenih datotek, preden jih spreminjate!</emphasis
-> Dodajte sledeče na konec vašega /etc/profile: </para>
-<para
-> <screen
->export PATH=$PATH:/opt/kde/bin 
+<title>Zahtevane spremebe v vaših nastavitvenih datotekah </title>
+<para> Potem ko ste postavili binarne datoteke KDE v njihov končni imenik, je tu še nekaj prilagoditev, ki jih morate narediti v vaših zagonskih skriptah. </para>
+<para> Sledeč postopek je bil preizkušen na SuSE Linux 5.0 in bi moral biti združljiv tudi z drugimi popularnimi UNIX-i. <emphasis>Vedno pripravite vrnostne kopije nastavitvenih datotek, preden jih spreminjate!</emphasis> Dodajte sledeče na konec vašega /etc/profile: </para>
+<para> <screen>export PATH=$PATH:/opt/kde/bin 
 export TDEDIR=/opt/kde
-</screen
-> </para>
-<para
->Nato uredite datoteko .xinitrc v vašem domačem imeniku. Poglejte v vrstico, ki kliče okenski upravljalnik in ga nadomestite s <literal
->starttde</literal
->.</para>
-<para
->Sedaj, ko je bilo vse, kar je potrebno za zagon KDE nameščeno, lahko pogledate v 4. poglavje, kjer boste prvič pognali KDE. Če gre kaj narobe, boste morda morali sami prevesti KDE. Preberite <emphasis
-> <link linkend="source-distribution"
->Uporaba TGZ za nameščanje v drugih sistemih</link
-> </emphasis
-> za več informacij. </para>
-<para
->Namestitev smo naredili kar se da trpežno, tako da ne bi smeli naleteti na resnejše probleme razen v primeru, da je vaša konfiguracija eksotična. Če pa le naletite na težave, potem ne oklevajte in uporabite <link linkend="mailing-lists"
->poštne liste KDE</link
->. </para>
+</screen> </para>
+<para>Nato uredite datoteko .xinitrc v vašem domačem imeniku. Poglejte v vrstico, ki kliče okenski upravljalnik in ga nadomestite s <literal>starttde</literal>.</para>
+<para>Sedaj, ko je bilo vse, kar je potrebno za zagon KDE nameščeno, lahko pogledate v 4. poglavje, kjer boste prvič pognali KDE. Če gre kaj narobe, boste morda morali sami prevesti KDE. Preberite <emphasis> <link linkend="source-distribution">Uporaba TGZ za nameščanje v drugih sistemih</link> </emphasis> za več informacij. </para>
+<para>Namestitev smo naredili kar se da trpežno, tako da ne bi smeli naleteti na resnejše probleme razen v primeru, da je vaša konfiguracija eksotična. Če pa le naletite na težave, potem ne oklevajte in uporabite <link linkend="mailing-lists">poštne liste KDE</link>. </para>
 </sect1>
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/intro.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/intro.docbook
index 2173a17889d..cb5f513a983 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/intro.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/intro.docbook
@@ -1,21 +1,15 @@
 <chapter id="introduction">
-<title
->Uvod</title>
+<title>Uvod</title>
 
-<para
->Dobrodošli v uporabniškem priročniku namiznega okolja K.</para>
+<para>Dobrodošli v uporabniškem priročniku namiznega okolja K.</para>
 
-<para
->Ta knjiga je mišljena kot uvod v namizno okolje K (KDE), s splošnim opisom uporabniškega vmesnika, nekaj praktičnimi zgledi, kako uporabiti &kde; za vaskodnevno delo in nekaj namigi za prilagoditev namizja.</para>
+<para>Ta knjiga je mišljena kot uvod v namizno okolje K (KDE), s splošnim opisom uporabniškega vmesnika, nekaj praktičnimi zgledi, kako uporabiti &kde; za vaskodnevno delo in nekaj namigi za prilagoditev namizja.</para>
 
-<para
->Vključena je tabela bližnjic in nekaj namigov in nasvetov, ki naj bi vam pomagali najti stvari hitro in učinkovito.</para>
+<para>Vključena je tabela bližnjic in nekaj namigov in nasvetov, ki naj bi vam pomagali najti stvari hitro in učinkovito.</para>
 
-<para
->Ta knjiga ni uporabniški vodič po posameznih programih, saj imajo ti svoje lastne uporabniške priročnike. Vendar pa je &kde; integrirano okolje &mdash; kar se boste naučili v tem priročniku in vašem raziskovanju &kde;-jevegauporabniškega vmesnika, je skladno in prenosljivo med programi &kde;. </para>
+<para>Ta knjiga ni uporabniški vodič po posameznih programih, saj imajo ti svoje lastne uporabniške priročnike. Vendar pa je &kde; integrirano okolje &mdash; kar se boste naučili v tem priročniku in vašem raziskovanju &kde;-jevegauporabniškega vmesnika, je skladno in prenosljivo med programi &kde;. </para>
 
-<para
->Ta knjiga razišče tudi nekaj filozofije, ki stoji za &kde;, kot tudi nekaj zgodovine, vse skupaj pa zaokroži z nasveti, kako najti več podatkov, če jih morda rabite. </para>
+<para>Ta knjiga razišče tudi nekaj filozofije, ki stoji za &kde;, kot tudi nekaj zgodovine, vse skupaj pa zaokroži z nasveti, kako najti več podatkov, če jih morda rabite. </para>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/koffice-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/koffice-apps.docbook
index 6a2626cefd3..a345c8b5348 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/koffice-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/koffice-apps.docbook
@@ -1,91 +1,16 @@
 <chapter id="office-apps">
-<title
->Pisarniški programi</title>
+<title>Pisarniški programi</title>
 
-<para
->V distribucijah &koffice; lahko dobite naslednje programe.</para>
+<para>V distribucijah &koffice; lahko dobite naslednje programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&kword;</term
-> <listitem
-> <para
->Zmogljiv, na okvirjih zasnovan urejevalnik besedil, ki ponuja profesionalne oblike dokumentov.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kspread;</term
-> <listitem
-> <para
->Zmogljiva preglednica.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kpresenter;</term
-> <listitem
-> <para
->Predstavitveni program, ki ustreza zahtevam za profesionalne predstavitve.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kivio;</term
-> <listitem
-> <para
->Program za risanje diagramov.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kontour;</term
-> <listitem
-> <para
->Prihajajoč program za vektorsko grafiko.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kugar;</term
-> <listitem
-> <para
->Orodje za ustvarjanje poročil poslovne kvalitete.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kchart;</term
-> <listitem
-> <para
->Integrirano risarsko orodje za grafe in diagrame.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&koshell;</term
-> <listitem
-> <para
->Orodje, ki vam pomaga ustvarjati večprogramske dokumente.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&kword;</term> <listitem> <para>Zmogljiv, na okvirjih zasnovan urejevalnik besedil, ki ponuja profesionalne oblike dokumentov.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kspread;</term> <listitem> <para>Zmogljiva preglednica.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kpresenter;</term> <listitem> <para>Predstavitveni program, ki ustreza zahtevam za profesionalne predstavitve.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kivio;</term> <listitem> <para>Program za risanje diagramov.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kontour;</term> <listitem> <para>Prihajajoč program za vektorsko grafiko.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kugar;</term> <listitem> <para>Orodje za ustvarjanje poročil poslovne kvalitete.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kchart;</term> <listitem> <para>Integrirano risarsko orodje za grafe in diagrame.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&koshell;</term> <listitem> <para>Orodje, ki vam pomaga ustvarjati večprogramske dokumente.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/more-help.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/more-help.docbook
index 215addb62a3..1d130ce3c50 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/more-help.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/more-help.docbook
@@ -1,53 +1,14 @@
 <chapter id="more-help">
-<title
->Dodatna pomoč</title>
+<title>Dodatna pomoč</title>
 
 <sect1 id="mailing-lists">
-<title
->Drugi viri pomoči </title>
+<title>Drugi viri pomoči </title>
 
-<para
->Oglejte si <ulink url="http://www.kde.org"
->spletno stran KDE</ulink
->, kjer najdete najnovejše informacije o KDE, ki so dosegljive v spletu. Morda se boste želeli prijaviti (naročiti) v katerega izmed naših poštnih seznamov. </para>
+<para>Oglejte si <ulink url="http://www.kde.org">spletno stran KDE</ulink>, kjer najdete najnovejše informacije o KDE, ki so dosegljive v spletu. Morda se boste želeli prijaviti (naročiti) v katerega izmed naših poštnih seznamov. </para>
 
-<para
->Pošljite e-pošto na naveden naslov s <userinput
->subscribe</userinput
-> <userinput
->vaš e-poštni naslov</userinput
-> v predmetu (subject) sporočila, da se tako prijavite: </para>
+<para>Pošljite e-pošto na naveden naslov s <userinput>subscribe</userinput> <userinput>vaš e-poštni naslov</userinput> v predmetu (subject) sporočila, da se tako prijavite: </para>
 
-<simplelist
-> <member
->splošna poštna lista KDE, <email
->kde-request@kde.org</email
-> </member
-> <member
->poštna lista razvijalcev KDE, <email
->kde-devel-request@kde.org</email
-></member
-> <member
->razprave o izgledu KDE (look and feel), <email
->kde-look-request@kde.org</email
-></member
-> <member
->KDE naznanila, <email
->kde-announce-request@kde.org</email
-></member
-> <member
->vprašanja o licenci KDE, <email
->kde-licensing-request@kde.org</email
-></member
-> <member
->uporabniška poštna lista, <email
->kde-user-request@kde.org</email
-></member
-> <member
->lista piscev dokumentacije KDE, <email
->kde-doc-request@kde.org</email
-></member
-> </simplelist>
+<simplelist> <member>splošna poštna lista KDE, <email>kde-request@kde.org</email> </member> <member>poštna lista razvijalcev KDE, <email>kde-devel-request@kde.org</email></member> <member>razprave o izgledu KDE (look and feel), <email>kde-look-request@kde.org</email></member> <member>KDE naznanila, <email>kde-announce-request@kde.org</email></member> <member>vprašanja o licenci KDE, <email>kde-licensing-request@kde.org</email></member> <member>uporabniška poštna lista, <email>kde-user-request@kde.org</email></member> <member>lista piscev dokumentacije KDE, <email>kde-doc-request@kde.org</email></member> </simplelist>
 
 </sect1>
 </chapter>
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/shortcuts.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/shortcuts.docbook
index d321260ef85..41e886b4b0a 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/shortcuts.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/shortcuts.docbook
@@ -1,318 +1,24 @@
 <chapter id="shortcuts">
-<title
->Namigi &amp; triki za vaše vsakodnevno delo </title>
+<title>Namigi &amp; triki za vaše vsakodnevno delo </title>
 
 <epigraph>
-<attribution
->Fortune Cookies</attribution>
-<para
->Everyone can make an omelet with eggs. The trick is to make one with none.</para>
+<attribution>Fortune Cookies</attribution>
+<para>Everyone can make an omelet with eggs. The trick is to make one with none.</para>
 </epigraph>
 
-<para
->Skoraj vsakdo lahko uporablja &kde; zaradi tega so ga razvijalci naredili. Ni kriptičnih in neugotovljivih stikal in malo natavitvenih datotek, ki bi jih morali urejati v načinu <acronym
->ASCII</acronym
->. Obstaja pa nekaj načinov, ki vam omogočajo bolj elegantno opravljanje dela, ki vam prihranijo čas za resnično pomembne stvari, kot je na primer &ksirtet;.</para>
+<para>Skoraj vsakdo lahko uporablja &kde; zaradi tega so ga razvijalci naredili. Ni kriptičnih in neugotovljivih stikal in malo natavitvenih datotek, ki bi jih morali urejati v načinu <acronym>ASCII</acronym>. Obstaja pa nekaj načinov, ki vam omogočajo bolj elegantno opravljanje dela, ki vam prihranijo čas za resnično pomembne stvari, kot je na primer &ksirtet;.</para>
 
 <sect1 id="shortcut-table">
-<title
->Tabela bližnjic </title>
+<title>Tabela bližnjic </title>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<keycap
->Tab</keycap
-> </keycombo
-> ali <keycombo
->&Alt;&Shift;<keycap
->Tab</keycap
-></keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Preklapljaj med okni </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Ctrl;<keycap
->Tab</keycap
-> </keycombo
-> ali <keycombo
->&Ctrl;&Shift;<keycap
->Tab</keycap
-> </keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Preklapljaj med namizji </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<keycap
->F2</keycap
-> </keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Mini ukazna vrstica</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<keycap
->F3</keycap
-></keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Menu oken </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<keycap
->F4</keycap
-> </keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Zapri trenutno okno </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Ctrl;<keycap
->F{1..8}</keycap
-></keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Preklopi na željeno namizje </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Ctrl;&Alt;<keycap
->Esc</keycap
-> </keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Uničevalec oken (vsako okno, na katerega kliknete, bo uničeno). Če želite ubijalski kurzor preklicati, pritisnite to kombinacijo še enkrat. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Ctrl;&Alt;<keycap
->Backspace</keycap
-> </keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->To konča &kde; (brez shranjevanja!) Uporabite le kot zadnji izhod </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Ctrl;&Alt;<keycap
->Numpad +</keycap
-></keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Preklopi na naslednjo ločljivost zaslona. Če želite, da bo to delalo, morate pravilno nastaviti strežnik X (&X-Server;). </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Ctrl;&Alt;<keycap
->Numpad -</keycap
-> </keycombo
-></term
-> <listitem
-><para
->Preklopi na prejšnjo ločljivost zaslona. Če želite, da bo to delalo, morate pravilno nastaviti strežnik X (&X-Server;).</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<keycap>Tab</keycap> </keycombo> ali <keycombo>&Alt;&Shift;<keycap>Tab</keycap></keycombo></term> <listitem><para>Preklapljaj med okni </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Ctrl;<keycap>Tab</keycap> </keycombo> ali <keycombo>&Ctrl;&Shift;<keycap>Tab</keycap> </keycombo></term> <listitem><para>Preklapljaj med namizji </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<keycap>F2</keycap> </keycombo></term> <listitem><para>Mini ukazna vrstica</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<keycap>F3</keycap></keycombo></term> <listitem><para>Menu oken </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<keycap>F4</keycap> </keycombo></term> <listitem><para>Zapri trenutno okno </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Ctrl;<keycap>F{1..8}</keycap></keycombo></term> <listitem><para>Preklopi na željeno namizje </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Ctrl;&Alt;<keycap>Esc</keycap> </keycombo></term> <listitem><para>Uničevalec oken (vsako okno, na katerega kliknete, bo uničeno). Če želite ubijalski kurzor preklicati, pritisnite to kombinacijo še enkrat. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Ctrl;&Alt;<keycap>Backspace</keycap> </keycombo></term> <listitem><para>To konča &kde; (brez shranjevanja!) Uporabite le kot zadnji izhod </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Ctrl;&Alt;<keycap>Numpad +</keycap></keycombo></term> <listitem><para>Preklopi na naslednjo ločljivost zaslona. Če želite, da bo to delalo, morate pravilno nastaviti strežnik X (&X-Server;). </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Ctrl;&Alt;<keycap>Numpad -</keycap> </keycombo></term> <listitem><para>Preklopi na prejšnjo ločljivost zaslona. Če želite, da bo to delalo, morate pravilno nastaviti strežnik X (&X-Server;).</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="mouse-techniques">
-<title
->Tehnike uporabe miške </title>
+<title>Tehnike uporabe miške </title>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->Klik z gumbom na rob ali naslovno letev</term
-> <listitem
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><mousebutton
->Levi</mousebutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Aktivira in prikliče okno v ospredje.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><mousebutton
->Srednji</mousebutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Pošlje okno v ozadje</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><mousebutton
->Desni</mousebutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Prikaže <guimenu
->okenski menu</guimenu
->, če je okno aktivno, sicer ga aktivira.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Dvojni klik na naslovu okna</term
-> <listitem
-><para
->Zasenči okno (<quote
->ga zvije</quote
->, tako da je vidna le naslovna vrstica).</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Vlečenje na naslovni letvi</term
-> <listitem
-><para
->Premika okno naokrog.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Vlečenje na robovih ali vogalih</term
-> <listitem
-><para
->Spremeni velikost okna.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<mousebutton
->Levi</mousebutton
-></keycombo
-> gumb</term
-> <listitem
-><para
->Premika okno naokrog.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<mousebutton
->Srednji</mousebutton
-> </keycombo
-> gumb</term
-> <listitem
-><para
->Prikliče okno v ospredje.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><keycombo
->&Alt;<mousebutton
->Desni</mousebutton
-> </keycombo
-> gumb</term
-> <listitem
-><para
->Spremeni velikost okna v smeri, v katero povlečete z miško.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Klik na ikono levo na vrhu</term
-> <listitem
-><para
->Zapre program</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Klik na 'lepljivi' gumb</term
-> <listitem
-><para
->Preklaplja med lepljivostjo </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->Klik na Razpni</term
-> <listitem
-> <variablelist
-> <varlistentry
-> <term
-><mousebutton
->Levi</mousebutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Razširi okno čez cel zaslon</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><mousebutton
->Srednji</mousebutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Razširi le navpično</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><mousebutton
->Desni</mousebutton
-></term
-> <listitem
-><para
->Razširi le vodoravno</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>Klik z gumbom na rob ali naslovno letev</term> <listitem> <variablelist> <varlistentry> <term><mousebutton>Levi</mousebutton></term> <listitem><para>Aktivira in prikliče okno v ospredje.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><mousebutton>Srednji</mousebutton></term> <listitem><para>Pošlje okno v ozadje</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><mousebutton>Desni</mousebutton></term> <listitem><para>Prikaže <guimenu>okenski menu</guimenu>, če je okno aktivno, sicer ga aktivira.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Dvojni klik na naslovu okna</term> <listitem><para>Zasenči okno (<quote>ga zvije</quote>, tako da je vidna le naslovna vrstica).</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Vlečenje na naslovni letvi</term> <listitem><para>Premika okno naokrog.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Vlečenje na robovih ali vogalih</term> <listitem><para>Spremeni velikost okna.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<mousebutton>Levi</mousebutton></keycombo> gumb</term> <listitem><para>Premika okno naokrog.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<mousebutton>Srednji</mousebutton> </keycombo> gumb</term> <listitem><para>Prikliče okno v ospredje.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><keycombo>&Alt;<mousebutton>Desni</mousebutton> </keycombo> gumb</term> <listitem><para>Spremeni velikost okna v smeri, v katero povlečete z miško.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Klik na ikono levo na vrhu</term> <listitem><para>Zapre program</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Klik na 'lepljivi' gumb</term> <listitem><para>Preklaplja med lepljivostjo </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Klik na Razpni</term> <listitem> <variablelist> <varlistentry> <term><mousebutton>Levi</mousebutton></term> <listitem><para>Razširi okno čez cel zaslon</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><mousebutton>Srednji</mousebutton></term> <listitem><para>Razširi le navpično</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><mousebutton>Desni</mousebutton></term> <listitem><para>Razširi le vodoravno</para></listitem> </varlistentry> </variablelist> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </sect1>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/staff.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/staff.docbook
index d59af4d5332..bbc29ff7c08 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/staff.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/staff.docbook
@@ -1,138 +1,48 @@
 <chapter id="docu-staff">
-<title
->Epilog </title>
+<title>Epilog </title>
 
 <epigraph>
-<attribution
->The end of Evita</attribution>
-<para
->She had her moments, she had some style, the best show in town was the crowd, outside the Casa Rosada crying 'Eva Peron'; but that's all gone now...</para
-></epigraph>
+<attribution>The end of Evita</attribution>
+<para>She had her moments, she had some style, the best show in town was the crowd, outside the Casa Rosada crying 'Eva Peron'; but that's all gone now...</para></epigraph>
 
-<para
->Upamo, da se vam je zdel ta dokument uporaben, informativen in morda celo zabaven. Sledeče stvari niso potrebne za razumevanje namiznega okolja K (KDE), vendar pa jih boste morda vseeno želeli prebrati. </para>
+<para>Upamo, da se vam je zdel ta dokument uporaben, informativen in morda celo zabaven. Sledeče stvari niso potrebne za razumevanje namiznega okolja K (KDE), vendar pa jih boste morda vseeno želeli prebrati. </para>
 
 <sect1 id="the-k-documentation-staff">
-<title
->Avtorji dokumentacije </title>
-
-<para
->Ta uporabniški priročnik je osvežila za 3.0 in ga tudi vzdržuje Lauri Watts <email
->vampyr@atconnex.net</email
-></para>
-
-<para
->K temu dokumentu so prispevali še mnogi drugi.</para>
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Pablo de Vicente <email
->vicente@oan.es</email
->, ki je osvežil razdelek, ki opisuje nameščanje KDE 2.0 v Debianu.</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Andreas Buschka <email
->andi@circe.tops.net</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Robert D. Williams <email
->rwilliam@kde.org</email
-></para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Poul Gerhard</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->John Waalkes</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Vernon Wells</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Kay Lutz</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Stephan Kulow</para
-></listitem
-> </itemizedlist>
+<title>Avtorji dokumentacije </title>
+
+<para>Ta uporabniški priročnik je osvežila za 3.0 in ga tudi vzdržuje Lauri Watts <email>vampyr@atconnex.net</email></para>
+
+<para>K temu dokumentu so prispevali še mnogi drugi.</para>
+<itemizedlist> <listitem><para>Pablo de Vicente <email>vicente@oan.es</email>, ki je osvežil razdelek, ki opisuje nameščanje KDE 2.0 v Debianu.</para></listitem> <listitem><para>Andreas Buschka <email>andi@circe.tops.net</email></para></listitem> <listitem><para>Robert D. Williams <email>rwilliam@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Poul Gerhard</para></listitem> <listitem><para>John Waalkes</para></listitem> <listitem><para>Vernon Wells</para></listitem> <listitem><para>Kay Lutz</para></listitem> <listitem><para>Stephan Kulow</para></listitem> </itemizedlist>
 </sect1>
 
 <sect1 id="we-still-need-people">
-<title
->Še vedno rabimo ljudi! </title>
-
-<para
->KDE je ogromen projekt in vsak, ki podpira KDE je to že spoznal. Vsi se zelo trudimo, da bi ustvarili uporabniški vmesnik, ki je preprost za uporabo in ima morda potencial, da naredi UNIX primeren za namizne PC-je. Imate možnost sodelovati v tem projektu in bili bi zelo hvaležni, če bi. Razvijalci in zainteresirani uporabniki komunicirajo preko večih poštnih list opisanih v <xref linkend="mailing-lists"/>. Če želite pomagati, prosim ne oklevajte! Še vedno iščemo ljudi, ki so pripravljeni pomagati v naslednjih oddelkih: </para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Razvoj (knjižnice in programi)</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Dokumentacija</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Grafika</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Beta testiranje</para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->in seveda vse ostalo :-) </para
-></listitem
-> </itemizedlist>
+<title>Še vedno rabimo ljudi! </title>
+
+<para>KDE je ogromen projekt in vsak, ki podpira KDE je to že spoznal. Vsi se zelo trudimo, da bi ustvarili uporabniški vmesnik, ki je preprost za uporabo in ima morda potencial, da naredi UNIX primeren za namizne PC-je. Imate možnost sodelovati v tem projektu in bili bi zelo hvaležni, če bi. Razvijalci in zainteresirani uporabniki komunicirajo preko večih poštnih list opisanih v <xref linkend="mailing-lists"/>. Če želite pomagati, prosim ne oklevajte! Še vedno iščemo ljudi, ki so pripravljeni pomagati v naslednjih oddelkih: </para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Razvoj (knjižnice in programi)</para></listitem> <listitem><para>Dokumentacija</para></listitem> <listitem><para>Grafika</para></listitem> <listitem><para>Beta testiranje</para></listitem> <listitem><para>in seveda vse ostalo :-) </para></listitem> </itemizedlist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="legal-notices">
-<title
->Pravne opombe </title>
+<title>Pravne opombe </title>
 
-<para
->Ta dokument vsebuje avtorsko zaščiten material naslednjih avtorjev: Andreasa Buschke, Gerharda Poula, Roberta Davida Williamsa. Vse zaščitne znamkeregistrirana imena, ki so bile omenjene so last njihovih zakonitih lastnikov. </para>
+<para>Ta dokument vsebuje avtorsko zaščiten material naslednjih avtorjev: Andreasa Buschke, Gerharda Poula, Roberta Davida Williamsa. Vse zaščitne znamkeregistrirana imena, ki so bile omenjene so last njihovih zakonitih lastnikov. </para>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="sources-of-information-used-during-the-creat">
-<title
->Viri informacij, uporabljeni pri pisanju te knjige </title>
-
-<para
->Med pisanjem te knjige so avtorji uporabljali naslednje vire informacij: </para>
-
-<itemizedlist
-> <listitem
-><para
->Poštne liste KDE </para
-></listitem
-> <listitem
-><para
->Razne datoteke <filename
->README</filename
-> in <abbrev
->HTML</abbrev
-> datoteke sistema pomoči, ki so bile na voljo s komponentami KDE </para
-></listitem
-> </itemizedlist>
+<title>Viri informacij, uporabljeni pri pisanju te knjige </title>
+
+<para>Med pisanjem te knjige so avtorji uporabljali naslednje vire informacij: </para>
+
+<itemizedlist> <listitem><para>Poštne liste KDE </para></listitem> <listitem><para>Razne datoteke <filename>README</filename> in <abbrev>HTML</abbrev> datoteke sistema pomoči, ki so bile na voljo s komponentami KDE </para></listitem> </itemizedlist>
 
 </sect1>
 
 <sect1 id="license">
-<title
->Dovoljenje</title>
+<title>Dovoljenje</title>
 
 &underGPL;
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeadmin-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeadmin-apps.docbook
index f852e715933..0cb3ae67e6c 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeadmin-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeadmin-apps.docbook
@@ -1,81 +1,15 @@
 <chapter id="tdeadmin-applications">
-<title
->Administrativni programi (tdeadmin)</title>
+<title>Administrativni programi (tdeadmin)</title>
 
-<para
->V distribuciji tdeadmin lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
+<para>V distribuciji tdeadmin lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bo v prihodnjem posnetku odpravljen.</para
-> <para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bo v prihodnjem posnetku odpravljen.</para> <para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&kcron;</term
-> <listitem
-><para
->&kde; doda <application
->Cron</application
->ovim sposobnostim razporejanja opravil lep in intuitiven grafični vmesnik.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kuser;</term
-> <listitem
-><para
->Grafični upravljalnik uporabnikov (za delovanje zahteva administratorske (<systemitem class="username"
->root</systemitem
->) privilegije)</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kpackage;</term
-> <listitem
-><para
->Vzdržujte vaš sistem na zadnjem nivoju s &kde;-jevim lastnim upravljalnikom paketov.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kdat;</term
-> <listitem
-><para
->Pripomoček za varnostne kopije namenjen lastnikom tračnih enot.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&ksysv;</term
-> <listitem
-><para
->Urejevalnik SysV-Init, ki vam pomaga ohranjati organiziran zagon računalnika.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kwuftpd;</term
-> <listitem
-><para
->Grafičen vmesnik za nastavitev <application
->wuftpd</application
-> &FTP; demona.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&kcron;</term> <listitem><para>&kde; doda <application>Cron</application>ovim sposobnostim razporejanja opravil lep in intuitiven grafični vmesnik.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kuser;</term> <listitem><para>Grafični upravljalnik uporabnikov (za delovanje zahteva administratorske (<systemitem class="username">root</systemitem>) privilegije)</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kpackage;</term> <listitem><para>Vzdržujte vaš sistem na zadnjem nivoju s &kde;-jevim lastnim upravljalnikom paketov.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kdat;</term> <listitem><para>Pripomoček za varnostne kopije namenjen lastnikom tračnih enot.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&ksysv;</term> <listitem><para>Urejevalnik SysV-Init, ki vam pomaga ohranjati organiziran zagon računalnika.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kwuftpd;</term> <listitem><para>Grafičen vmesnik za nastavitev <application>wuftpd</application> &FTP; demona.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdebase-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdebase-apps.docbook
index ccb72e223a1..6d951e561df 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdebase-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdebase-apps.docbook
@@ -1,173 +1,16 @@
 <chapter id="tdebase-applications">
-<title
->Osnovni programi (tdebase)</title>
+<title>Osnovni programi (tdebase)</title>
 
-<para
->V distribuciji tdebase lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
+<para>V distribuciji tdebase lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bo v prihodnjem posnetku odpravljen.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bo v prihodnjem posnetku odpravljen.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&twin;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jev lastni okenski upravljalnik</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&konqueror;</term
-> <listitem
-><para
->Brskajte z enako lahkoto po spletu, vašem disku ali &FTP; strani.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kicker;</term
-> <listitem
-><para
->&kde; pult, ki vključuje opravilno vrstico, pager, uro in menu <guimenu
->K</guimenu
->.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&konsole;</term
-> <listitem
-><para
->Zelo nastavljiv X terminalski emulator.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kate;</term
-> <listitem
-><para
->Zmogljiv urejevalnik besedil, ki zna barvati skladnjo, ponuja upravljanje projektov in še veliko več.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kwrite;</term
-> <listitem
-><para
->Osnoven urejevalnik besedil, ki pa še vedno zna barvati skladnjo in ima veliko zmožnosti.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&klipper;</term
-> <listitem
-><para
->Odložišče z razliko - prilagodite lahko različna dejanja osnovana na stvareh, ki jih prepisujete.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
-><application
->KDesktop</application
-></term
-> <listitem
-><para
->Namizje samo.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&khelpcenter;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jevo lastno središče pomoči, ki je sposobno brskati po straneh man in info.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&tdm;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jev upravljalnik prijav</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kcontrol;</term
-> <listitem
-><para
->Nadzorni pult (središče). Skoraj vse, kar se da v &kde; prilagoditi lahko prilagodite od tu - v &kde; pa lahko prilagodite svojemu okusu skoraj vse.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kwrite;</term
-> <listitem
-><para
->Zelo prilagodljiv urejevalnik besedil, ki zna barvati skladnjo (C/C++, HTML...).</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kappfinder;</term
-> <listitem
-><para
->Pripomoček za dodajanje ne-&kde; programov v vaš menu <guimenu
->K</guimenu
->, ki vam prihrani ročno opravljanje tega.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&tdescreensaver;</term
-> <listitem
-><para
->Vsi imajo radi ohranjevalnike zaslonov in &kde; vam pri tem pomaga.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&ksysguard;</term
-> <listitem
-><para
->Omrežno usposobljen sistemski monitor, ki vključuje dodano funkcionalnost ukaza <application
->top</application
-></para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&ktip;</term
-> <listitem
-><para
->Čarovnik Kandalf vam daje nasvete in zanimive informacije.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kmenuedit;</term
-> <listitem
-><para
->Preuredite menu <guimenu
->K</guimenu
-> s tem pripomočkom.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&twin;</term> <listitem><para>&kde;-jev lastni okenski upravljalnik</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&konqueror;</term> <listitem><para>Brskajte z enako lahkoto po spletu, vašem disku ali &FTP; strani.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kicker;</term> <listitem><para>&kde; pult, ki vključuje opravilno vrstico, pager, uro in menu <guimenu>K</guimenu>.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&konsole;</term> <listitem><para>Zelo nastavljiv X terminalski emulator.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kate;</term> <listitem><para>Zmogljiv urejevalnik besedil, ki zna barvati skladnjo, ponuja upravljanje projektov in še veliko več.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kwrite;</term> <listitem><para>Osnoven urejevalnik besedil, ki pa še vedno zna barvati skladnjo in ima veliko zmožnosti.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&klipper;</term> <listitem><para>Odložišče z razliko - prilagodite lahko različna dejanja osnovana na stvareh, ki jih prepisujete.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><application>KDesktop</application></term> <listitem><para>Namizje samo.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&khelpcenter;</term> <listitem><para>&kde;-jevo lastno središče pomoči, ki je sposobno brskati po straneh man in info.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&tdm;</term> <listitem><para>&kde;-jev upravljalnik prijav</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kcontrol;</term> <listitem><para>Nadzorni pult (središče). Skoraj vse, kar se da v &kde; prilagoditi lahko prilagodite od tu - v &kde; pa lahko prilagodite svojemu okusu skoraj vse.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kwrite;</term> <listitem><para>Zelo prilagodljiv urejevalnik besedil, ki zna barvati skladnjo (C/C++, HTML...).</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kappfinder;</term> <listitem><para>Pripomoček za dodajanje ne-&kde; programov v vaš menu <guimenu>K</guimenu>, ki vam prihrani ročno opravljanje tega.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&tdescreensaver;</term> <listitem><para>Vsi imajo radi ohranjevalnike zaslonov in &kde; vam pri tem pomaga.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&ksysguard;</term> <listitem><para>Omrežno usposobljen sistemski monitor, ki vključuje dodano funkcionalnost ukaza <application>top</application></para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&ktip;</term> <listitem><para>Čarovnik Kandalf vam daje nasvete in zanimive informacije.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kmenuedit;</term> <listitem><para>Preuredite menu <guimenu>K</guimenu> s tem pripomočkom.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdegraphics-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdegraphics-apps.docbook
index d735ddfc03a..5d56e27d15a 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdegraphics-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdegraphics-apps.docbook
@@ -1,95 +1,16 @@
 <chapter id="graphical-applications">
-<title
->Grafični programi</title>
+<title>Grafični programi</title>
 
-<para
->V distribuciji tdegraphics lahko najdete naslednje, spodaj naštete programe.</para>
+<para>V distribuciji tdegraphics lahko najdete naslednje, spodaj naštete programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&kuickshow;</term
-> <listitem
-> <para
->Hiter in zmogljiv pregledovalnik slik</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->KPosnetek</term
-> <listitem
-><para
-> Pripomoček za snemanje zaslonov. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kfract;</term
-> <listitem
-><para
-> Majhen generator fraktalov. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kview;</term
-> <listitem
-><para
-> Zmogljiv preglejevalnik slik, sposoben prikazati mnoge formate. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kghostview;</term
-> <listitem
-><para
-> &kde;-jev lastni preglejevalnik &PostScript;a. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kfax; in <application
->KViewFax</application
-></term
-> <listitem
-><para
-> Pripomočka za ogled in ravnanje s faksi. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kdvi;</term
-> <listitem
-><para
-> Pregledovalnik &DVI;. </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kruler;</term
-> <listitem
-> <para
->Zaslonsko ravnilo; je zelo uporabno za delo s slikami ali stranmi <acronym
->HTML</acronym
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&kuickshow;</term> <listitem> <para>Hiter in zmogljiv pregledovalnik slik</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>KPosnetek</term> <listitem><para> Pripomoček za snemanje zaslonov. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kfract;</term> <listitem><para> Majhen generator fraktalov. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kview;</term> <listitem><para> Zmogljiv preglejevalnik slik, sposoben prikazati mnoge formate. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kghostview;</term> <listitem><para> &kde;-jev lastni preglejevalnik &PostScript;a. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kfax; in <application>KViewFax</application></term> <listitem><para> Pripomočka za ogled in ravnanje s faksi. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kdvi;</term> <listitem><para> Pregledovalnik &DVI;. </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kruler;</term> <listitem> <para>Zaslonsko ravnilo; je zelo uporabno za delo s slikami ali stranmi <acronym>HTML</acronym>.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdemultimedia-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdemultimedia-apps.docbook
index 1ba2e4a69eb..79c5d374090 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdemultimedia-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdemultimedia-apps.docbook
@@ -1,86 +1,17 @@
 <chapter id="multimedia-applications">
-<title
->Večpredstavni programi</title>
+<title>Večpredstavni programi</title>
 
-<para
->V distribuciji tdemultimedia lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
+<para>V distribuciji tdemultimedia lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&kmix;</term
-> <listitem
-><para
->Pult mešalne mize</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&aktion;</term
-> <listitem
-><para
->Predvajalnik za filme in animacije s podporo za mnoge formate.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&noatun;</term
-> <listitem
-><para
->Predvajalnik zvočnih datotek, s podporo mnogim formatom, seznamom za predvajanje in celo videom.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kaboodle;</term
-> <listitem
-> <para
->Lahek, prilagodljiv enopotezni večpredstavnostni predvajalnik - brez seznamov, olepšav, ki bi ga upočasnile, le hitro predvaja eno samo datoteko.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kscd;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jev predvajalnik &CD;, s podporo <acronym
->CDDB</acronym
->.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&tdemid;</term
-> <listitem
-><para
-> Predvajalnik MIDI s podporo za petje.. vaš lasten predvajalnik Karaoke! </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&tdemidi;</term
-> <listitem
-><para
-> Prijetno zveneč a procesorsko zahteven predvajalnik MIDI </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&kmix;</term> <listitem><para>Pult mešalne mize</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&aktion;</term> <listitem><para>Predvajalnik za filme in animacije s podporo za mnoge formate.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&noatun;</term> <listitem><para>Predvajalnik zvočnih datotek, s podporo mnogim formatom, seznamom za predvajanje in celo videom.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kaboodle;</term> <listitem> <para>Lahek, prilagodljiv enopotezni večpredstavnostni predvajalnik - brez seznamov, olepšav, ki bi ga upočasnile, le hitro predvaja eno samo datoteko.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kscd;</term> <listitem><para>&kde;-jev predvajalnik &CD;, s podporo <acronym>CDDB</acronym>.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&tdemid;</term> <listitem><para> Predvajalnik MIDI s podporo za petje.. vaš lasten predvajalnik Karaoke! </para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&tdemidi;</term> <listitem><para> Prijetno zveneč a procesorsko zahteven predvajalnik MIDI </para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdenetwork-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdenetwork-apps.docbook
index f2bb897736d..de964b5fd00 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdenetwork-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdenetwork-apps.docbook
@@ -1,86 +1,13 @@
 <chapter id="network-applications">
-<title
->Omrežni programi </title>
+<title>Omrežni programi </title>
 
-<para
->V distribuciji tdenetwork lahko najdete naslednje, spodaj naštete programe.</para>
+<para>V distribuciji tdenetwork lahko najdete naslednje, spodaj naštete programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-> </para>
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink> </para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&kmail;</term
-> <listitem
-><para
->Zmogljiv e-poštni odjemalec, ki omogoča uporabo več strežnikov in različnih identitet.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&knode;</term
-> <listitem
-><para
->Zmogljiv novičarski odjemalec s podporo za več NNTP strežnikov.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kit;</term
-> <listitem
-><para
->Odjemalec AOL Instant Messenger, uporablja protokol <abbrev
->TOC</abbrev
-> .</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&ksirc;</term
-> <listitem
-><para
->Odjemalec IRC</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&korn;</term
-> <listitem
-><para
->Vstavek Biff. <application
->Korn</application
-> preverja, ali je prispela nova pošta in vam pove, ko je na voljo za nalaganje z vašega strežnika.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kppp;</term
-> <listitem
-><para
->Program za klicanje interneta.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&ktalkd;</term
-> <listitem
-><para
-> Uporabniki v mreži, ki uporabljajo klasični program <command
->talk</command
->, lahko celo v &kde; še vedno pritegnejo vašo pozornost z uporabo &ktalkd;; </para
-></listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&kmail;</term> <listitem><para>Zmogljiv e-poštni odjemalec, ki omogoča uporabo več strežnikov in različnih identitet.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&knode;</term> <listitem><para>Zmogljiv novičarski odjemalec s podporo za več NNTP strežnikov.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kit;</term> <listitem><para>Odjemalec AOL Instant Messenger, uporablja protokol <abbrev>TOC</abbrev> .</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&ksirc;</term> <listitem><para>Odjemalec IRC</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&korn;</term> <listitem><para>Vstavek Biff. <application>Korn</application> preverja, ali je prispela nova pošta in vam pove, ko je na voljo za nalaganje z vašega strežnika.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kppp;</term> <listitem><para>Program za klicanje interneta.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&ktalkd;</term> <listitem><para> Uporabniki v mreži, ki uporabljajo klasični program <command>talk</command>, lahko celo v &kde; še vedno pritegnejo vašo pozornost z uporabo &ktalkd;; </para></listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdepim-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdepim-apps.docbook
index 8b1fa666b7e..599bae5f9b5 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdepim-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdepim-apps.docbook
@@ -1,50 +1,15 @@
 <chapter id="tdepim-applications">
-<title
->Programi iz paketa tdepim</title>
+<title>Programi iz paketa tdepim</title>
 
-<para
->V distribuciji tdepim lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
+<para>V distribuciji tdepim lahko najdete spodaj naštete programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&korganizer;</term
-> <listitem
-><para
->Organizirajte si čas s tem priročnim koledarjem, dnevnikom in razporejevalnikom opravil.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kpilot;</term
-> <listitem
-><para
->Pripomoček za sinhronizacijo vašega &PalmPilot;a s PC-jem.</para
-></listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kalarm; in &kalarmd;</term
-> <listitem
-> <para
->Demon, ki pazi na vaše sestanke v koledarju in odjemalec, ki poskrbi, da jih ne zgrešite.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&korganizer;</term> <listitem><para>Organizirajte si čas s tem priročnim koledarjem, dnevnikom in razporejevalnikom opravil.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kpilot;</term> <listitem><para>Pripomoček za sinhronizacijo vašega &PalmPilot;a s PC-jem.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kalarm; in &kalarmd;</term> <listitem> <para>Demon, ki pazi na vaše sestanke v koledarju in odjemalec, ki poskrbi, da jih ne zgrešite.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeutils-apps.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeutils-apps.docbook
index fb1d0ba6c1d..7048c1dc7e2 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeutils-apps.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/tdeutils-apps.docbook
@@ -1,144 +1,15 @@
 <chapter id="utility-applications">
-<title
->Potrebščine</title>
-<para
->V distribuciji tdeutils lahko najdete naslednje programe.</para>
+<title>Potrebščine</title>
+<para>V distribuciji tdeutils lahko najdete naslednje programe.</para>
 
-<para
->Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
+<para>Stabilne različice imajo relativno malo hroščev in so na voljo v izvorni kodi in binarnih formatih.</para>
 
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/"
->ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink
-></para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/">ftp.kde.org/pub/kde/stable/latest/distribution/stable</ulink></para>
 
-<para
->Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
-<para
-><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/"
->ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink
-></para>
+<para>Nestabilne različice se spreminjajo dnevno in so na voljo le v obliki izvorne kode, kar pomeni, da jih morate prevesti, da dobite delujočo različico. Zavedajte se, da so nestabilne in se morda sploh ne dajo prevesti. Če imate težave z nestabilnim programom, poročajte o njih in po vsej verjetnosti bodo v prihodnjem posnetku odpravljene.</para>
+<para><ulink url="ftp://ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current/">ftp.kde.org/pub/kde/unstable/CVS/snapshots/current</ulink></para>
 
-<variablelist
-> <varlistentry
-> <term
->&kcharselect;</term
-> <listitem
-><para
->Izbirnik znakov (prikaže vse znake, ki so na voljo v določeni pisavi, vključno s tistimi, za katere na vaši tipkovnici nimate tipk)</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&tdepasswd;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jev vmesnik za &UNIX;-ov ukaz <command
->passwd</command
->.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&tdessh;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jev vmesnik za ukaz <command
->ssh</command
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kdiskfree;</term
-> <listitem
-><para
->&kde;-jev vmesnik za pripomoček <application
->df</application
->, z dodano funkcionalnostjo</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kfloppy;</term
-> <listitem
-><para
->Program, ki omogoča formatiranje disket.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kedit;</term
-> <listitem
-><para
->Majhen, preprost urejevalnik, podoben dobro znanemu Notepadu. Primeren je za urejevanje majhnih besedil ali kot preprost pregledovalnik tekstovnih datotek. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&karm;</term
-> <listitem
-><para
->Časovni sledilnik. Vnesete lahko seznam <quote
->opravil</quote
->, poženete &karm;ovo uro in beležil bo čas, ki ste ga porabili za označeno opravilo.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&khexedit;</term
-> <listitem
-><para
->Celovit binarni urejevalnik</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kjots;</term
-> <listitem
-><para
->Majhen program, ki skrbi za beležke.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&klaptop;</term
-> <listitem
-><para
->Ponuja nadzor na akumulatorejm vašega prenosnika</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&kljettool;</term
-> <listitem
-><para
->Nadzorni pult za &HP; LaserJet</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&klpq;</term
-> <listitem
-><para
->&klpq; je vmesnik za <application
->lpq</application
->, <application
->lprm</application
-> in <application
->lpc</application
->. </para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> <varlistentry
-> <term
->&knotes;</term
-> <listitem
-><para
->Uporaben in lep pripomoček za beležke.</para
-> </listitem
-> </varlistentry
-> </variablelist>
+<variablelist> <varlistentry> <term>&kcharselect;</term> <listitem><para>Izbirnik znakov (prikaže vse znake, ki so na voljo v določeni pisavi, vključno s tistimi, za katere na vaši tipkovnici nimate tipk)</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&tdepasswd;</term> <listitem><para>&kde;-jev vmesnik za &UNIX;-ov ukaz <command>passwd</command>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&tdessh;</term> <listitem><para>&kde;-jev vmesnik za ukaz <command>ssh</command>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kdiskfree;</term> <listitem><para>&kde;-jev vmesnik za pripomoček <application>df</application>, z dodano funkcionalnostjo</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kfloppy;</term> <listitem><para>Program, ki omogoča formatiranje disket.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kedit;</term> <listitem><para>Majhen, preprost urejevalnik, podoben dobro znanemu Notepadu. Primeren je za urejevanje majhnih besedil ali kot preprost pregledovalnik tekstovnih datotek. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&karm;</term> <listitem><para>Časovni sledilnik. Vnesete lahko seznam <quote>opravil</quote>, poženete &karm;ovo uro in beležil bo čas, ki ste ga porabili za označeno opravilo.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&khexedit;</term> <listitem><para>Celovit binarni urejevalnik</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kjots;</term> <listitem><para>Majhen program, ki skrbi za beležke.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&klaptop;</term> <listitem><para>Ponuja nadzor na akumulatorejm vašega prenosnika</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&kljettool;</term> <listitem><para>Nadzorni pult za &HP; LaserJet</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&klpq;</term> <listitem><para>&klpq; je vmesnik za <application>lpq</application>, <application>lprm</application> in <application>lpc</application>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>&knotes;</term> <listitem><para>Uporaben in lep pripomoček za beležke.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist>
 
 </chapter>
 
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/ug-faq.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/ug-faq.docbook
index 71ea1a6b23f..c84e84c35c2 100644
--- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/ug-faq.docbook
+++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/userguide/ug-faq.docbook
@@ -1,108 +1,53 @@
 <chapter id="frequently-asked-questions">
-<title
->Pogosto zastavljena vprašanja o &kde; </title>
+<title>Pogosto zastavljena vprašanja o &kde; </title>
 
 <epigraph>
-<attribution
->Batman Animated Series</attribution>
-<para
->Kaj si ti?</para>
-<para
->Tvoja najhujša nočna mora...</para>
+<attribution>Batman Animated Series</attribution>
+<para>Kaj si ti?</para>
+<para>Tvoja najhujša nočna mora...</para>
 </epigraph>
 
-<para
->So vprašanja, ki se vedno znova pojavljajo na poštnih seznamih &kde;. Da obdržimo promet v mejah (kar olajša branje seznamov), smo jih vključili v ta razdelek. Prosim bodite dovolj uvidevni in jih ne zastavljajte več - pomislite na gornji citat! </para>
+<para>So vprašanja, ki se vedno znova pojavljajo na poštnih seznamih &kde;. Da obdržimo promet v mejah (kar olajša branje seznamov), smo jih vključili v ta razdelek. Prosim bodite dovolj uvidevni in jih ne zastavljajte več - pomislite na gornji citat! </para>
 
 <!-- pretty short list.. going to watch mailing lists a little, and
 see if there aren't any more questions that ought to be here -->
 
 <qandaset id="faq">
 <qandaentry>
-<question
-><para
->Kaj pomeni <quote
->&kde;</quote
->?</para
-></question>
-<answer
-><para
->KDE je kratica, ki pomeni <emphasis
->K Desktop Environment</emphasis
->, po slovensko namizno okolje K, in je mišljeno kot zbirka majhnih orodij, okenskega in datotečnega upravljalnika in orodij, ki vse to povezujejo. Ustvarjeno je, da vam olajša življenje v &UNIX;-u. </para
-></answer>
+<question><para>Kaj pomeni <quote>&kde;</quote>?</para></question>
+<answer><para>KDE je kratica, ki pomeni <emphasis>K Desktop Environment</emphasis>, po slovensko namizno okolje K, in je mišljeno kot zbirka majhnih orodij, okenskega in datotečnega upravljalnika in orodij, ki vse to povezujejo. Ustvarjeno je, da vam olajša življenje v &UNIX;-u. </para></answer>
 </qandaentry>
 
 <qandaentry>
-<question
-><para
->Ne morem prevesti paketa xxx</para
-></question>
+<question><para>Ne morem prevesti paketa xxx</para></question>
 <answer>
 
-<para
->Vedno se prepričajte, da imate nameščeno zadnjo različico &kde;-jevih knjižnic. Programska oprema se nenehno razvija, tako da se lahko v primeru, da uporabljate <acronym
->CVS</acronym
->, odvisnosti spreminjanjo z enega dneva na drugega. Za večino uporabnikov je bolje, če uporabljajo objavljeno različico.</para>
-
-<para
-> Prav tako vam bodo morda pomagali <link linkend="source-distribution"
->splošni namigi za prevajanje</link
->. Drug vir težav pa je lahko ta, da uporabljate program pisan za zelo staro različico &kde;, ki je odvisen od zastarelih vključnih (include) datotek. V arhivu izvorne kode poiščite datoteko <filename
->README</filename
-> in poglejte, ali je v njej razloženo, katero različico &kde; rabi ta program.Če to ne pomaga, prosim preverite datume datotek. Morali bi biti novejši kot datumi vaše trenutne različice &kde;.</para>
+<para>Vedno se prepričajte, da imate nameščeno zadnjo različico &kde;-jevih knjižnic. Programska oprema se nenehno razvija, tako da se lahko v primeru, da uporabljate <acronym>CVS</acronym>, odvisnosti spreminjanjo z enega dneva na drugega. Za večino uporabnikov je bolje, če uporabljajo objavljeno različico.</para>
+
+<para> Prav tako vam bodo morda pomagali <link linkend="source-distribution">splošni namigi za prevajanje</link>. Drug vir težav pa je lahko ta, da uporabljate program pisan za zelo staro različico &kde;, ki je odvisen od zastarelih vključnih (include) datotek. V arhivu izvorne kode poiščite datoteko <filename>README</filename> in poglejte, ali je v njej razloženo, katero različico &kde; rabi ta program.Če to ne pomaga, prosim preverite datume datotek. Morali bi biti novejši kot datumi vaše trenutne različice &kde;.</para>
 </answer>
 </qandaentry>
 
-<qandaentry
-> 
+<qandaentry> 
 
-<question
-><para
->Katero različico &kde; naj uporabim za stabilno namizje?</para
-></question>
-<answer
-><para
->&kde; pridobite na različne načine. Že prevedeni binarni paketi v ustreznem formatu (rpm, deb, tgz) z označeno različico (&npr; 3.0) so najboljši način, da vašemu namizju &kde; vcepite stabilnost.</para>
+<question><para>Katero različico &kde; naj uporabim za stabilno namizje?</para></question>
+<answer><para>&kde; pridobite na različne načine. Že prevedeni binarni paketi v ustreznem formatu (rpm, deb, tgz) z označeno različico (&npr; 3.0) so najboljši način, da vašemu namizju &kde; vcepite stabilnost.</para>
 
 </answer>
 </qandaentry>
 
-<qandaentry
-> 
-<question
-><para
->Vendar pa sem slišal, da je moja težava/želja <quote
->že v <acronym
->CVS</acronym
-></quote
->. Želim preizkusiti nove lastnosti, zakaj ne bi poskusil s <acronym
->CVS</acronym
->?</para
-></question>
+<qandaentry> 
+<question><para>Vendar pa sem slišal, da je moja težava/želja <quote>že v <acronym>CVS</acronym></quote>. Želim preizkusiti nove lastnosti, zakaj ne bi poskusil s <acronym>CVS</acronym>?</para></question>
 
 <answer>
-<para
->Cena stabilnosti je, da je potrebno čakati na vsako novo izdajo, da lahko uživate v novih zmožnostih. Nasprotno pa je cena za to, da ste med prvimi, ki vidijo nove zmožnosti, slabša stabilnot. &kde; ima precej gost urnik izdaj in njihova stabilnost je še posebnega pomena. Večino uporabnikov &kde;, v kolikor ne nameravajo sodelovati pri razvolju, uporaba razvojnih različic ne prinese veliko prednosti.</para>
+<para>Cena stabilnosti je, da je potrebno čakati na vsako novo izdajo, da lahko uživate v novih zmožnostih. Nasprotno pa je cena za to, da ste med prvimi, ki vidijo nove zmožnosti, slabša stabilnot. &kde; ima precej gost urnik izdaj in njihova stabilnost je še posebnega pomena. Večino uporabnikov &kde;, v kolikor ne nameravajo sodelovati pri razvolju, uporaba razvojnih različic ne prinese veliko prednosti.</para>
 
-<para
->Vendar pa je vedno dovolj prostora za izkušene uporabnike, ki vedo, v kaj se spuščajo in so pripravljeni poročati o najdenih hroščih. Če ste to vi, potem ni razloga, da ne bi poskusili različic <acronym
->CVS</acronym
->. Bodite pripravljeni, da se lahko stvari občasno sesujejo, <acronym
->CVS</acronym
-> vam namreč da posnetek kode, na kateri se trenutno dela.</para>
+<para>Vendar pa je vedno dovolj prostora za izkušene uporabnike, ki vedo, v kaj se spuščajo in so pripravljeni poročati o najdenih hroščih. Če ste to vi, potem ni razloga, da ne bi poskusili različic <acronym>CVS</acronym>. Bodite pripravljeni, da se lahko stvari občasno sesujejo, <acronym>CVS</acronym> vam namreč da posnetek kode, na kateri se trenutno dela.</para>
 
-<para
->To so dnevni posnetki vsega, na čemer delajo razvijalci in nekatere stvari so zanesljivo pokvarjene.</para
-> 
+<para>To so dnevni posnetki vsega, na čemer delajo razvijalci in nekatere stvari so zanesljivo pokvarjene.</para> 
 
 <warning>
-<para
-><emphasis
->Ne zanašajte se na posnetke <abbrev
->CVS</abbrev
->, da bi vzdrežavali delujoča namizja</emphasis
->. Lahko se boste hudo opekli!</para>
+<para><emphasis>Ne zanašajte se na posnetke <abbrev>CVS</abbrev>, da bi vzdrežavali delujoča namizja</emphasis>. Lahko se boste hudo opekli!</para>
 </warning>
 
 </answer>