diff options
Diffstat (limited to 'tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol')
18 files changed, 788 insertions, 3736 deletions
diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook index 5d590c5e4c2..16aaae23648 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/index.docbook @@ -2,283 +2,67 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<author -> <firstname ->Jost</firstname -> <surname ->Schenck</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod:</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->zvočni strežnik</keyword> -<keyword ->zvok</keyword> -<keyword ->aRts</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>zvočni strežnik</keyword> +<keyword>zvok</keyword> +<keyword>aRts</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="sndserver"> -<title ->Zvočni strežnik</title> +<title>Zvočni strežnik</title> -<para ->Ta pult se uporablja za nastavitev lastnosti zvočnega strežnika &arts; (&kde;-jev zvočni strežnik).</para> +<para>Ta pult se uporablja za nastavitev lastnosti zvočnega strežnika &arts; (&kde;-jev zvočni strežnik).</para> <sect2 id="sndserver-general"> -<title ->Splošno</title> +<title>Splošno</title> -<para ->Vrhnja možnost z oznako <guilabel ->Ob zagonu KDE zaženi zvočni strežnik aRts</guilabel ->, omogoči (ali onemogoči) <application ->aRts zvočni strežnik</application ->. </para> +<para>Vrhnja možnost z oznako <guilabel>Ob zagonu KDE zaženi zvočni strežnik aRts</guilabel>, omogoči (ali onemogoči) <application>aRts zvočni strežnik</application>. </para> -<para ->Preostali del pulta sestoji iz treh možnosti za <application ->aRts zvočni strežnik</application ->.</para> +<para>Preostali del pulta sestoji iz treh možnosti za <application>aRts zvočni strežnik</application>.</para> -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Omogoči omrežno transparentnost</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če je ta možnost omogočena, bo zahtevek po zvoku iz omrežja omogočen od zvočnega strežnika. Če je ta možnost onemogočena, bo zvočni strežnik omogočal zahtevke samo od lokalnega računalnika.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Izmenjaj varnostne in sklicujoče se informacije prek strežnika X11</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če ste omogočili omrežno transparentnost, vam bo ta možnost omogočala izmenjavo varnostnih in sklicujočih se informacij. Če ste v dvomu in imate omogočeno omrežno transparentnost, bi ta možnost morala biti označena.</para -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Zaženi zvočni strežnik s prednostjo realnega časa</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če omogočite to možnost, boste dali zvočnemu strežniku prednost pred drugimi aplikacijami, kar bo pripomoglo omiliti probleme z neprekinjenim predvajanjem.</para -> <note -><para ->Ta možnost lahko zahteva dovoljenja, ki jih nimate kot navadni uporabnik.</para -> <para ->Ta možnost se tudi nanaša na določene podpore za realni čas iz vašega sistema, katere pa mogoče niso na voljo.</para -> <para ->Če nimate potrebnih dovoljenj ali vaš sistem nima potrebne podpore za realni čas, vključitev te možnosti ne bo povzročila težav.</para -></note -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Samodejna ustavitev, če je nedejaven </guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Običajno &arts; zaklene zvočno kartico, tako da je drugi programi ne morejo uporabljati. Če omogočite to možnost, potem se bo &arts; po določenem času nekativnosti umaknil in omogočil drugim programom, da dostopajo do zvočne opreme. Če &arts; prejem novo zahtevo se bo povrnil in nadaljeval kot običajno. Omogočenje te možnosti bo morda povzročilo kratek zastoj ob zagonu &arts; programa.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Prikaži sporočila z uporabo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Program, ki bo uporabljen za prikaz sporočil strežnika &arts;. Privzeto je to <application ->artsmessage</application -> in ga raje ne spreminjajte, razen, če niste prej temeljito prebrali dokumentacije.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Prikaz sporočila</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Izberete lahko, kako podrobna so sporočila &arts;. Izbirate lahko med prikazom napak, razhroščevanjem sporočil, ki je uporabno predvsemza razvijalce (to stopnjo želite verjetno le, če ste razvijalec). Lahko pa izberete splošna informativna sporočila, kadar &arts; kaj počne, če se na primer umakne. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Omogoči omrežno transparentnost</guilabel></term> <listitem> <para>Če je ta možnost omogočena, bo zahtevek po zvoku iz omrežja omogočen od zvočnega strežnika. Če je ta možnost onemogočena, bo zvočni strežnik omogočal zahtevke samo od lokalnega računalnika.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Izmenjaj varnostne in sklicujoče se informacije prek strežnika X11</guilabel></term> <listitem><para>Če ste omogočili omrežno transparentnost, vam bo ta možnost omogočala izmenjavo varnostnih in sklicujočih se informacij. Če ste v dvomu in imate omogočeno omrežno transparentnost, bi ta možnost morala biti označena.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Zaženi zvočni strežnik s prednostjo realnega časa</guilabel></term> <listitem><para>Če omogočite to možnost, boste dali zvočnemu strežniku prednost pred drugimi aplikacijami, kar bo pripomoglo omiliti probleme z neprekinjenim predvajanjem.</para> <note><para>Ta možnost lahko zahteva dovoljenja, ki jih nimate kot navadni uporabnik.</para> <para>Ta možnost se tudi nanaša na določene podpore za realni čas iz vašega sistema, katere pa mogoče niso na voljo.</para> <para>Če nimate potrebnih dovoljenj ali vaš sistem nima potrebne podpore za realni čas, vključitev te možnosti ne bo povzročila težav.</para></note></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Samodejna ustavitev, če je nedejaven </guilabel></term> <listitem> <para>Običajno &arts; zaklene zvočno kartico, tako da je drugi programi ne morejo uporabljati. Če omogočite to možnost, potem se bo &arts; po določenem času nekativnosti umaknil in omogočil drugim programom, da dostopajo do zvočne opreme. Če &arts; prejem novo zahtevo se bo povrnil in nadaljeval kot običajno. Omogočenje te možnosti bo morda povzročilo kratek zastoj ob zagonu &arts; programa.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaži sporočila z uporabo</guilabel></term> <listitem> <para>Program, ki bo uporabljen za prikaz sporočil strežnika &arts;. Privzeto je to <application>artsmessage</application> in ga raje ne spreminjajte, razen, če niste prej temeljito prebrali dokumentacije.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaz sporočila</guilabel></term> <listitem> <para>Izberete lahko, kako podrobna so sporočila &arts;. Izbirate lahko med prikazom napak, razhroščevanjem sporočil, ki je uporabno predvsemza razvijalce (to stopnjo želite verjetno le, če ste razvijalec). Lahko pa izberete splošna informativna sporočila, kadar &arts; kaj počne, če se na primer umakne. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> -<para ->Na dnu te srani je gumb, ki omogoča <guibutton ->Test zvoka</guibutton ->.</para> +<para>Na dnu te srani je gumb, ki omogoča <guibutton>Test zvoka</guibutton>.</para> </sect2> <sect2 id="sndserver-soundio"> -<title ->Zvok V/I</title> +<title>Zvok V/I</title> -<para ->Prva možnost, ki jo lahko nastavite v pultu <guilabel ->Zvok V/I</guilabel -> je <guilabel ->V/I metoda zvoka</guilabel ->. To pove &arts;-u kateri zvočni sistem naj uporablja za vhod in izhod zvoka. Trenutne izbire so <acronym ->ALSA</acronym -> (Advanced &Linux; Sound Architecture), <acronym ->OSS</acronym -> (Open Sound System), popolnoma brez zvoka in samodejno prepoznavanje. V večini primerov bo <quote ->Samodejno prepoznaj</quote -> najboljša izbira.</para> +<para>Prva možnost, ki jo lahko nastavite v pultu <guilabel>Zvok V/I</guilabel> je <guilabel>V/I metoda zvoka</guilabel>. To pove &arts;-u kateri zvočni sistem naj uporablja za vhod in izhod zvoka. Trenutne izbire so <acronym>ALSA</acronym> (Advanced &Linux; Sound Architecture), <acronym>OSS</acronym> (Open Sound System), popolnoma brez zvoka in samodejno prepoznavanje. V večini primerov bo <quote>Samodejno prepoznaj</quote> najboljša izbira.</para> -<para ->Druge možnosti so še:</para> +<para>Druge možnosti so še:</para> -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Omogoči delovanje s popolnim dupleksiranjem</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Ta možnost omogoča zvočnemu strežniku, da predvaja in snema glasbo istočasno. Ta možnost bi morala biti omogočena, če uporabljate aplikacije (kot je internet telefonija), ki zahtevajo istočasno snemanje in predvajanje.</para -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Uporabi poljubno zvočno napravo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporabi napravo imenovano <filename class="devicefile" ->/dev/dsp</filename -> za izhodni zvok. To bi moralo delovati v večini primerov. Posebnost pa je na primer, če uporabljate devfs, saj bi potem morali uporabljati <filename class="devicefile" ->/dev/sound/dsp</filename ->. Druga alternativa so stvari kot je <filename class="devicefile" ->/dev/dsp0</filename -> ali <filename class="devicefile" ->/dev/dsp1</filename ->, če imate zvočno kartico, ki podpira večkratne izhode, ali pa da imate več zvočnih kartic.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Use custom sampling rate</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporablja sampling rate 44100 Hz (<acronym ->CD</acronym -> kvaliteta), ki je podprta pri skoraj vsaki strojni opremi. Če uporabljate določene Yamahine zvočne kartice, boste morda morali nastaviti to tukaj na 48000 Hz, če pa uporabljate stare SoundBlaster kartice, kot je SoundBlaster Pro, boste modra morali to spremeniti na 22050 Hz. Možne so tudi vse druge vrednosti, ki so lahko smiselne v določenem kontekstu (⊀ profesionalna studijska oprema).</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Druge custom možnosti</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Nekaj možnosti, ki vam jih ponuja &arts; lahko ni ni na voljo v tem nadzornem modulu, zato lahko sem dodate možnosti iz ukazne vrstice, ki bodo neposredno podane <application ->artsd</application ->-u. Možnosti bodo pripete tako, da bodo povozile izbire, ki so narejene v <acronym ->GUI</acronym ->. Da vidite izbire, ki so vam na voljo, odprite okno s konzolo in vtipkajte <userinput -><command ->artsd</command -> <option ->-h</option -></userinput ->.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Velikost zvočnega predpomnilnika (čas odgovora)</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Drsnik določa kako hitro lahko zvočni strežnik uporablja računalnikova sredstva. Hitrejši kot je čas odgovora, višja bo obremenitev <acronym ->CPE</acronym ->.</para -> <tip -><para ->Svetoval bi, da začnete zvočni strežnik nastavljen na 250 ms ter, da za nekaj časa uporabljate &kde;. Če opazite, da zvok ne deluje pravilno, povečujte čas odgovora za eno stopnjo, dokler problemi ne izginejo.</para -></tip -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Omogoči delovanje s popolnim dupleksiranjem</guilabel></term> <listitem><para>Ta možnost omogoča zvočnemu strežniku, da predvaja in snema glasbo istočasno. Ta možnost bi morala biti omogočena, če uporabljate aplikacije (kot je internet telefonija), ki zahtevajo istočasno snemanje in predvajanje.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi poljubno zvočno napravo</guilabel></term> <listitem> <para>Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporabi napravo imenovano <filename class="devicefile">/dev/dsp</filename> za izhodni zvok. To bi moralo delovati v večini primerov. Posebnost pa je na primer, če uporabljate devfs, saj bi potem morali uporabljati <filename class="devicefile">/dev/sound/dsp</filename>. Druga alternativa so stvari kot je <filename class="devicefile">/dev/dsp0</filename> ali <filename class="devicefile">/dev/dsp1</filename>, če imate zvočno kartico, ki podpira večkratne izhode, ali pa da imate več zvočnih kartic.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Use custom sampling rate</guilabel></term> <listitem> <para>Ponavadi zvočni strežnik privzeto uporablja sampling rate 44100 Hz (<acronym>CD</acronym> kvaliteta), ki je podprta pri skoraj vsaki strojni opremi. Če uporabljate določene Yamahine zvočne kartice, boste morda morali nastaviti to tukaj na 48000 Hz, če pa uporabljate stare SoundBlaster kartice, kot je SoundBlaster Pro, boste modra morali to spremeniti na 22050 Hz. Možne so tudi vse druge vrednosti, ki so lahko smiselne v določenem kontekstu (⊀ profesionalna studijska oprema).</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Druge custom možnosti</guilabel></term> <listitem><para>Nekaj možnosti, ki vam jih ponuja &arts; lahko ni ni na voljo v tem nadzornem modulu, zato lahko sem dodate možnosti iz ukazne vrstice, ki bodo neposredno podane <application>artsd</application>-u. Možnosti bodo pripete tako, da bodo povozile izbire, ki so narejene v <acronym>GUI</acronym>. Da vidite izbire, ki so vam na voljo, odprite okno s konzolo in vtipkajte <userinput><command>artsd</command> <option>-h</option></userinput>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Velikost zvočnega predpomnilnika (čas odgovora)</guilabel></term> <listitem><para>Drsnik določa kako hitro lahko zvočni strežnik uporablja računalnikova sredstva. Hitrejši kot je čas odgovora, višja bo obremenitev <acronym>CPE</acronym>.</para> <tip><para>Svetoval bi, da začnete zvočni strežnik nastavljen na 250 ms ter, da za nekaj časa uporabljate &kde;. Če opazite, da zvok ne deluje pravilno, povečujte čas odgovora za eno stopnjo, dokler problemi ne izginejo.</para></tip> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect2> <sect2 id="sndserver-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> +<title>Avtorji razdelka</title> -<para ->Ta razdelek je napisal Mike McBride <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></para> +<para>Ta razdelek je napisal Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> -<para ->Posodobil: Jost Schenck <email ->jost@schenck.de</email -></para> +<para>Posodobil: Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para> -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook index 3175437f333..df91222fc35 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/arts/midi.docbook @@ -1,24 +1,10 @@ <sect2 id="midi"> -<title ->Nastavitev <acronym ->MIDI</acronym -></title> +<title>Nastavitev <acronym>MIDI</acronym></title> -<para ->Ta modul se uporablja za določitev katero <acronym ->MIDI</acronym -> napravo naj &kde; uporablja. Lahko tudi namestite preslikovalnik <acronym ->MIDI</acronym -> za napravo, če to želite.</para> +<para>Ta modul se uporablja za določitev katero <acronym>MIDI</acronym> napravo naj &kde; uporablja. Lahko tudi namestite preslikovalnik <acronym>MIDI</acronym> za napravo, če to želite.</para> -<para ->Uporaba tega modula je preprosta. Na seznamu enkrat kliknite na MIDI napravo, ki jo želite uporabljati.</para> +<para>Uporaba tega modula je preprosta. Na seznamu enkrat kliknite na MIDI napravo, ki jo želite uporabljati.</para> -<para ->Če želite uporabljati preslikovalnik <acronym ->MIDI</acronym ->, preprosto označite potrditveno polje pod seznamom z oznako <guilabel ->Uporabi preslikovalnik MIDI</guilabel ->. To vam bo omogočilo izbor preslikovalnika iz spodnjega vnosnega polja. Lahko pa tudi kliknete na ikono z mapo, da prebrskate datotečni sistem in najdete preslikovalnik, ki ga potrebujete.</para> +<para>Če želite uporabljati preslikovalnik <acronym>MIDI</acronym>, preprosto označite potrditveno polje pod seznamom z oznako <guilabel>Uporabi preslikovalnik MIDI</guilabel>. To vam bo omogočilo izbor preslikovalnika iz spodnjega vnosnega polja. Lahko pa tudi kliknete na ikono z mapo, da prebrskate datotečni sistem in najdete preslikovalnik, ki ga potrebujete.</para> </sect2> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook index 60826c2ec14..19f25bb3adf 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/bell/index.docbook @@ -2,117 +2,47 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Pat</firstname -> <surname ->Dowler</surname -> </author> +<author> <firstname>Pat</firstname> <surname>Dowler</surname> </author> -<author -> <firstname ->Matthias</firstname -> <surname ->Hoelzer</surname -> </author> +<author> <firstname>Matthias</firstname> <surname>Hoelzer</surname> </author> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->zvonec</keyword> -<keyword ->nastavitve</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>zvonec</keyword> +<keyword>nastavitve</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="bell"> -<title ->Sistemski zvonec</title> +<title>Sistemski zvonec</title> -<para ->Sistemski zvonček ali beep je posebnost X strežnika, kateri poskuša na najboljši način izkoristiti razpoložljivo strojno opremo. </para> +<para>Sistemski zvonček ali beep je posebnost X strežnika, kateri poskuša na najboljši način izkoristiti razpoložljivo strojno opremo. </para> -<note -><para ->Kljub vsemu X strežnik ne more zmeraj narediti zvok s točno izbranimi parametri zaradi omejitve pri strojni opremi. Na primer na veliko PC-jih nadzor glasnosti ni dober, zato izgleda, kot da X strežnik ponaredi nizko glasnost z zmanjšano dolžino zvoka. Če izgleda, da nastavitve ne naredijo ničesar, je to zaradi tega, ker X strežnik in/ali strojna oprema ne podpirata boljših nastavitev.</para -></note> +<note><para>Kljub vsemu X strežnik ne more zmeraj narediti zvok s točno izbranimi parametri zaradi omejitve pri strojni opremi. Na primer na veliko PC-jih nadzor glasnosti ni dober, zato izgleda, kot da X strežnik ponaredi nizko glasnost z zmanjšano dolžino zvoka. Če izgleda, da nastavitve ne naredijo ničesar, je to zaradi tega, ker X strežnik in/ali strojna oprema ne podpirata boljših nastavitev.</para></note> -<para ->Uporabniki lahko nastavijo naslednje parametre za zvonec:</para> +<para>Uporabniki lahko nastavijo naslednje parametre za zvonec:</para> -<itemizedlist -> <listitem -> <para ->glasnost (odstotki <quote ->največje</quote -> glasnosti)</para -> </listitem -> <listitem -> <para ->višino tona (v Hz)</para -> </listitem -> <listitem -> <para ->trajanje (v milisekundah)</para -> </listitem -> </itemizedlist> +<itemizedlist> <listitem> <para>glasnost (odstotki <quote>največje</quote> glasnosti)</para> </listitem> <listitem> <para>višino tona (v Hz)</para> </listitem> <listitem> <para>trajanje (v milisekundah)</para> </listitem> </itemizedlist> -<para ->Lahko uporabite gumb <guibutton ->Preizkusi</guibutton ->, da prisluhnete, kako bodo zvenele trenutne nastavitve.</para> +<para>Lahko uporabite gumb <guibutton>Preizkusi</guibutton>, da prisluhnete, kako bodo zvenele trenutne nastavitve.</para> -<sect2 id="bell-author" -><title ->Avtorji razdelka</title> -<para ->Pat Dowler, Matthias Hoelzer <email ->mhk@kde.org</email -></para> -<para ->Za KDE 2.0 je pretvoril Mike McBride <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></para> -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<sect2 id="bell-author"><title>Avtorji razdelka</title> +<para>Pat Dowler, Matthias Hoelzer <email>mhk@kde.org</email></para> +<para>Za KDE 2.0 je pretvoril Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook index e62fff1ca68..c24bc09a6c5 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/clock/index.docbook @@ -2,126 +2,60 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->datum</keyword> -<keyword ->čas</keyword> -<keyword ->nastavitev</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>datum</keyword> +<keyword>čas</keyword> +<keyword>nastavitev</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="datetime"> -<title ->Datum in ura</title> +<title>Datum in ura</title> -<para ->Ta modul lahko uporabite, da spremenite sistemski datum in uro preko udobnega grafičnega vmesnika.</para> +<para>Ta modul lahko uporabite, da spremenite sistemski datum in uro preko udobnega grafičnega vmesnika.</para> -<note -><para ->Da lahko spremenite sistemski datum in uro morate imeti dostop kot sistemski administrator (<systemitem class="username" ->root</systemitem ->). Če tega dostopa nimate, vam bo ta modul prikazal le trenutne nastavitve.</para -></note> +<note><para>Da lahko spremenite sistemski datum in uro morate imeti dostop kot sistemski administrator (<systemitem class="username">root</systemitem>). Če tega dostopa nimate, vam bo ta modul prikazal le trenutne nastavitve.</para></note> -<para ->Ko prvič zaženete, ste samo v načinu prikaza. Da spremenite vaše nastavitve, kliknite <guibutton ->Način skrbnika</guibutton ->. Če ste prijavljeni kot <systemitem class="username" ->root</systemitem ->, boste šli kar naravnost k pogovornemu oknu za spreminjanje. Če niste, vas bo &kde; vprašal za geslo skrbnika sistema.</para> +<para>Ko prvič zaženete, ste samo v načinu prikaza. Da spremenite vaše nastavitve, kliknite <guibutton>Način skrbnika</guibutton>. Če ste prijavljeni kot <systemitem class="username">root</systemitem>, boste šli kar naravnost k pogovornemu oknu za spreminjanje. Če niste, vas bo &kde; vprašal za geslo skrbnika sistema.</para> <sect2 id="date-change"> -<title ->Spreminjanje vaših nastavitev</title> - -<para ->Datum nastavite v levi polovici modula. Izbrati morate le mesec (spustno polje na vrhu), leto (vrtilno polje na vrhu) in dan v mesecu (kliknite na datum v koledarju).</para> - -<para ->Čas nastavite z vrtilnim poljem na dnu ure. Kliknite v polja za ure, minute in sekunde. Lahko neposredno vnesete vrednost ali pa kliknete na gumba <guiicon ->+</guiicon -> in <guiicon ->-</guiicon ->, da ustrezno prilagodite vrednost.</para> - -<note -><para ->Čas je predstavljen v 24 urnem formatu. Če želite, da sistemska ura kaže 8h zvečer, morate postaviti uro na <guilabel ->20</guilabel ->. Če želite, da je sistemski čas 8h zjutraj, potem postavite vrednost v vrtilnem polju na <guilabel ->8</guilabel ->.</para -></note> - -<para ->Nato lahko kliknete na jeziček <guilabel ->Časovna cona</guilabel ->.</para> -<para ->Preprosto izberite vašo novo časovno cono iz spustnega polja v sredini zaslona </para> - -<para ->Ko ste nastavili pravilen datum in čas, preprosto kliknite <guibutton ->Uveljavi</guibutton ->, da postanejo spremembe trajne.</para> +<title>Spreminjanje vaših nastavitev</title> + +<para>Datum nastavite v levi polovici modula. Izbrati morate le mesec (spustno polje na vrhu), leto (vrtilno polje na vrhu) in dan v mesecu (kliknite na datum v koledarju).</para> + +<para>Čas nastavite z vrtilnim poljem na dnu ure. Kliknite v polja za ure, minute in sekunde. Lahko neposredno vnesete vrednost ali pa kliknete na gumba <guiicon>+</guiicon> in <guiicon>-</guiicon>, da ustrezno prilagodite vrednost.</para> + +<note><para>Čas je predstavljen v 24 urnem formatu. Če želite, da sistemska ura kaže 8h zvečer, morate postaviti uro na <guilabel>20</guilabel>. Če želite, da je sistemski čas 8h zjutraj, potem postavite vrednost v vrtilnem polju na <guilabel>8</guilabel>.</para></note> + +<para>Nato lahko kliknete na jeziček <guilabel>Časovna cona</guilabel>.</para> +<para>Preprosto izberite vašo novo časovno cono iz spustnega polja v sredini zaslona </para> + +<para>Ko ste nastavili pravilen datum in čas, preprosto kliknite <guibutton>Uveljavi</guibutton>, da postanejo spremembe trajne.</para> </sect2> <sect2 id="datetime-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> -<para ->Mike McBride <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></para> - -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<title>Avtorji razdelka</title> +<para>Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> + +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook index af6bd6c560b..0728ae26fe5 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/cookies/index.docbook @@ -2,235 +2,94 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Krishna</firstname -> <surname ->Tateneni</surname -> <affiliation -><address -><email -> tateneni@pluto.njcc.com </email -></address -></affiliation -> </author> -<author -> <firstname ->Jost</firstname -> <surname ->Schenck</surname -> <affiliation -><address -><email ->jost@schenck.de</email -></address -></affiliation -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Krishna</firstname> <surname>Tateneni</surname> <affiliation><address><email> tateneni@pluto.njcc.com </email></address></affiliation> </author> +<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> <affiliation><address><email>jost@schenck.de</email></address></affiliation> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->piškotki</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>piškotki</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="cookie"> -<title ->Piškotki</title> +<title>Piškotki</title> -<para ->Piškotki so mehanizem, ki ga uporabljajo spletne strani, da shranijo in dobijo nazaj informacijo z uporabo vašega brskalnika. Na primer spletna stran vam lahko omogoča, da priredite vsebino in izgled strani, ki jo gledate, tako da bodo vaše izbire ostale enake, ko se boste še večkrat vrnili na to spletno stran.</para> +<para>Piškotki so mehanizem, ki ga uporabljajo spletne strani, da shranijo in dobijo nazaj informacijo z uporabo vašega brskalnika. Na primer spletna stran vam lahko omogoča, da priredite vsebino in izgled strani, ki jo gledate, tako da bodo vaše izbire ostale enake, ko se boste še večkrat vrnili na to spletno stran.</para> -<para ->Spletna stran si lahko zapomni vaše nastavitve s shranitvijo piškotka na vašem računalniku. Potem, ob nadalnjih obiskih, bo spletna stran dobila nazaj informacije shranjene v piškotku, da bo oblikovala vsebino strani, glede na vaše predhodno določene nastavitve.</para> +<para>Spletna stran si lahko zapomni vaše nastavitve s shranitvijo piškotka na vašem računalniku. Potem, ob nadalnjih obiskih, bo spletna stran dobila nazaj informacije shranjene v piškotku, da bo oblikovala vsebino strani, glede na vaše predhodno določene nastavitve.</para> -<para ->Na tak način igrajo piškotki zelo pomembno vlogo v spletnem brskanju. Na žalost spletne strani pogosto shranijo in dobijo nazaj informacijo iz piškotka brez vašega jasnega vedenja ali strinjanja. Nekaj teh informacij je lahko uporabnih lastnikom spletnih strani, na primer, lahko jim omogočijo zbiranje kratkih statistik koliko obiskov imajo različni predeli spletnih strani, ali da nastavijo oglas za oglaševanje.</para> +<para>Na tak način igrajo piškotki zelo pomembno vlogo v spletnem brskanju. Na žalost spletne strani pogosto shranijo in dobijo nazaj informacijo iz piškotka brez vašega jasnega vedenja ali strinjanja. Nekaj teh informacij je lahko uporabnih lastnikom spletnih strani, na primer, lahko jim omogočijo zbiranje kratkih statistik koliko obiskov imajo različni predeli spletnih strani, ali da nastavijo oglas za oglaševanje.</para> -<para ->Modul Piškotki v &kcontrol;-u vam omogoča nastavitev politike za uporabo piškotkov, ko brskate po spletu s &konqueror; spletnim brskalnikom. </para -> +<para>Modul Piškotki v &kcontrol;-u vam omogoča nastavitev politike za uporabo piškotkov, ko brskate po spletu s &konqueror; spletnim brskalnikom. </para> -<warning -><para ->Vedite, da se politike, ki jih nastavite z uporabo tega nadzornega modula, ne bodo uveljavile na drugih spletnih brskalnikih kot je na primer &Netscape;.</para -></warning> +<warning><para>Vedite, da se politike, ki jih nastavite z uporabo tega nadzornega modula, ne bodo uveljavile na drugih spletnih brskalnikih kot je na primer &Netscape;.</para></warning> <sect2 id="cookie-policy"> -<title ->Politike</title> - -<para ->Z uporabo jezička <guilabel ->Politike</guilabel -> lahko nastavite kako bodo &kde; aplikacije ravnale s piškotki. To lahko naredite z določitvijo splošne politike piškotkov ali pa z določitvijo posebnih politik piškotkov za določene domene ali gostitelje.</para> - -<para ->Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako <guilabel ->Omogočimo piškotke</guilabel ->. Če pustite to neoznačeno, bodo piškotki popolnoma onemogočeni. Vendar lahko to naredi brskanje precej neugodno, posebno ker nekatere spletne strani zahtevajo brskalnike z omogočenimi piškotki.</para> - -<para ->Zaradi tega, boste mogoče želeli omogočiti uporabo piškotkov, ter postaviti določene politike, kako naj se ravna z njimi. Na voljo so vam tri možnosti, kot jih lahko vidite v skupini izbirnih gumbov z oznako "<guilabel ->Privzeta politika</guilabel ->".</para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Vprašaj za potrditev pred sprejemom piškota</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če je ta možnost izbrana, boste vprašani za potrditev vsakič, ko bo piškotek shranjen ali pridobljen nazaj. Selektivno lahko sprejmete ali zavrnete vsak piškotek. Pogovorno okno za potrjanje vam bo omogočal, da si boste nastavili politiko specifično za določeno domeno, če ne želite vsakič potrjevati vsak piškotek za to domeno.</para -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Privzeto sprejmi vse piškotke</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki sprejeti, brez vprašanja za potrditev.</para -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Privzeto zavrni vse piškotke</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki zavrnjeni, brez vprašanja za potrditev.</para -></listitem -> </varlistentry -> </variablelist> - -<para ->Kot dodatek privzeti politiki za ravnanje s piškotki, ki jo lahko nastavite z izbiro treh zgoraj opisanih možnosti, lahko tudi nastavite politike za določene domene gostiteljev z uporabo kontrol v skupini <guilabel ->Domensko specifična</guilabel ->.</para> - -<para ->Politika <guilabel ->Vprašaj, Sprejmi ali Zavrni</guilabel -> se lahko uveljavi za specifično domeno s klikom na gumb <guibutton ->Dodaj...</guibutton ->, ki odpre pogovorno okno. V tem pogovornem oknu, lahko vtipkate ime domene (s piko spredaj) in potem izberete politiko, ki jo želite uveljaviti za to domeno. Vedite, da se vnose lahko dodaja tudi med brskanjem, če je privzeta politika vprašaj za potrditev, ter tako izberete splošno politiko za specifičnega gostitelja (na primer z izbiro <guilabel ->Zavrni vse piškotke iz te domene</guilabel ->, ko ste vprašani za potrditev piškotka.)</para> - -<para ->Iz seznama lahko tudi izberete določene domene gostiteljev, ter kliknete na gumb <guibutton ->Spremeni...</guibutton ->, da izberete drugačno politiko za to domeno kot je v prikazanem seznamu.</para> - -<para ->Da izbrišete politiko za specifično domeno, izberite domeno iz seznama in kliknite na gumb <guibutton ->Izbriši</guibutton ->. Privzeta politika bo uveljavljena na domenah, ki so bile izbrisane iz seznama. </para> +<title>Politike</title> + +<para>Z uporabo jezička <guilabel>Politike</guilabel> lahko nastavite kako bodo &kde; aplikacije ravnale s piškotki. To lahko naredite z določitvijo splošne politike piškotkov ali pa z določitvijo posebnih politik piškotkov za določene domene ali gostitelje.</para> + +<para>Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako <guilabel>Omogočimo piškotke</guilabel>. Če pustite to neoznačeno, bodo piškotki popolnoma onemogočeni. Vendar lahko to naredi brskanje precej neugodno, posebno ker nekatere spletne strani zahtevajo brskalnike z omogočenimi piškotki.</para> + +<para>Zaradi tega, boste mogoče želeli omogočiti uporabo piškotkov, ter postaviti določene politike, kako naj se ravna z njimi. Na voljo so vam tri možnosti, kot jih lahko vidite v skupini izbirnih gumbov z oznako "<guilabel>Privzeta politika</guilabel>".</para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Vprašaj za potrditev pred sprejemom piškota</guilabel></term> <listitem><para>Če je ta možnost izbrana, boste vprašani za potrditev vsakič, ko bo piškotek shranjen ali pridobljen nazaj. Selektivno lahko sprejmete ali zavrnete vsak piškotek. Pogovorno okno za potrjanje vam bo omogočal, da si boste nastavili politiko specifično za določeno domeno, če ne želite vsakič potrjevati vsak piškotek za to domeno.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Privzeto sprejmi vse piškotke</guilabel></term> <listitem><para>Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki sprejeti, brez vprašanja za potrditev.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Privzeto zavrni vse piškotke</guilabel></term> <listitem><para>Če je izbrana ta možnost, bodo vsi piškotki zavrnjeni, brez vprašanja za potrditev.</para></listitem> </varlistentry> </variablelist> + +<para>Kot dodatek privzeti politiki za ravnanje s piškotki, ki jo lahko nastavite z izbiro treh zgoraj opisanih možnosti, lahko tudi nastavite politike za določene domene gostiteljev z uporabo kontrol v skupini <guilabel>Domensko specifična</guilabel>.</para> + +<para>Politika <guilabel>Vprašaj, Sprejmi ali Zavrni</guilabel> se lahko uveljavi za specifično domeno s klikom na gumb <guibutton>Dodaj...</guibutton>, ki odpre pogovorno okno. V tem pogovornem oknu, lahko vtipkate ime domene (s piko spredaj) in potem izberete politiko, ki jo želite uveljaviti za to domeno. Vedite, da se vnose lahko dodaja tudi med brskanjem, če je privzeta politika vprašaj za potrditev, ter tako izberete splošno politiko za specifičnega gostitelja (na primer z izbiro <guilabel>Zavrni vse piškotke iz te domene</guilabel>, ko ste vprašani za potrditev piškotka.)</para> + +<para>Iz seznama lahko tudi izberete določene domene gostiteljev, ter kliknete na gumb <guibutton>Spremeni...</guibutton>, da izberete drugačno politiko za to domeno kot je v prikazanem seznamu.</para> + +<para>Da izbrišete politiko za specifično domeno, izberite domeno iz seznama in kliknite na gumb <guibutton>Izbriši</guibutton>. Privzeta politika bo uveljavljena na domenah, ki so bile izbrisane iz seznama. </para> <!-- -<para ->If you have previously exported cookie policies to a file, you can merge +<para>If you have previously exported cookie policies to a file, you can merge those policies with the ones listed by clicking on the -<guibutton ->Import...</guibutton -> button and selecting the file. To create a +<guibutton>Import...</guibutton> button and selecting the file. To create a compressed archive file of the cookie policies shown in the list, click on the -<guibutton ->Export...</guibutton -> and save the file to a location of your -choice. </para -> --> +<guibutton>Export...</guibutton> and save the file to a location of your +choice. </para> --> </sect2> <sect2 id="cookie-management"> -<title ->Upravljanje</title> - -<para ->V jezičku <guilabel ->Upravljanje</guilabel -> lahko brskate in selektivno izbrišete piškotke, ki so bili določeni v preteklosti.</para> - -<para ->V zgornjem delu tega pogovornega oka lahko vidite seznam domen, prikazanih v drevesni strukturi. Kliknite na majhen <guiicon ->+</guiicon -> poleg domene, da boste videli vse piškotke, ki so bili nastavljeni za to določeno tarčno domeno. Če izberete enega od teh piškotkov, boste opazili, da se bo prikazala njegova vsebina v spodnjem polju <guilabel ->Podrobnosti o piškotih</guilabel ->.</para> - -<para ->S klikom na gumb <guibutton ->Izbriši</guibutton -> lahko sedaj izbrišete izbrani piškot. Kliknite <guibutton ->Izbriši vse</guibutton ->, da izbrišete vse shranjene piškote.</para> - -<para ->Izberite <guibutton ->Seznam za vnovično nalaganje</guibutton ->, da ponovno naložite seznam z vašega diska. To morda želite, če imate modul odprt in preizkušate spletne strani ali pa ste opravili veliko sprememb v modulu samem.</para> +<title>Upravljanje</title> + +<para>V jezičku <guilabel>Upravljanje</guilabel> lahko brskate in selektivno izbrišete piškotke, ki so bili določeni v preteklosti.</para> + +<para>V zgornjem delu tega pogovornega oka lahko vidite seznam domen, prikazanih v drevesni strukturi. Kliknite na majhen <guiicon>+</guiicon> poleg domene, da boste videli vse piškotke, ki so bili nastavljeni za to določeno tarčno domeno. Če izberete enega od teh piškotkov, boste opazili, da se bo prikazala njegova vsebina v spodnjem polju <guilabel>Podrobnosti o piškotih</guilabel>.</para> + +<para>S klikom na gumb <guibutton>Izbriši</guibutton> lahko sedaj izbrišete izbrani piškot. Kliknite <guibutton>Izbriši vse</guibutton>, da izbrišete vse shranjene piškote.</para> + +<para>Izberite <guibutton>Seznam za vnovično nalaganje</guibutton>, da ponovno naložite seznam z vašega diska. To morda želite, če imate modul odprt in preizkušate spletne strani ali pa ste opravili veliko sprememb v modulu samem.</para> </sect2> <sect2 id="cookie-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> - -<para ->Ta razdelek je napisal:</para> -<para ->Krishna Tateneni<email ->tateneni@pluto.njcc.com</email ->.</para> -<para ->Jost Schenck <email ->jost@schenck.de</email ->.</para> - -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<title>Avtorji razdelka</title> + +<para>Ta razdelek je napisal:</para> +<para>Krishna Tateneni<email>tateneni@pluto.njcc.com</email>.</para> +<para>Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email>.</para> + +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook index b101939dfa1..c6b9cad4c6b 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/crypto/index.docbook @@ -2,112 +2,60 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod:</contrib -><firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -><affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->crypto</keyword> -<keyword ->SSL</keyword> -<keyword ->encryption</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>crypto</keyword> +<keyword>SSL</keyword> +<keyword>encryption</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="crypto"> -<title ->Prilagoditev šifriranja</title> +<title>Prilagoditev šifriranja</title> <sect2 id="crypto-intro"> -<title ->Uvod</title> -<para ->Mnogo programov v &kde; ima sposobnost izmenjave informacij z uporabo šifriranih datotek in/ali omrežnih protokolov.</para> +<title>Uvod</title> +<para>Mnogo programov v &kde; ima sposobnost izmenjave informacij z uporabo šifriranih datotek in/ali omrežnih protokolov.</para> </sect2> <sect2 id="crypto-use"> -<title ->Uporaba</title> - -<warning -><para ->Vse šifrirne sheme so močne le toliko, kot je šibak njihov najšibkejši člen. V splošnem je, v kolikor nimate za sabo treninga/ali pa se spoznate na varnost bolje, da pustite ta modul pri miru.</para -></warning> - -<para ->Možnosti v tem modulu lahko razdelimo v dve skupini.</para> - -<para ->Dve možnosti na dnu modula, <guilabel ->Warn on entering SSL Mode</guilabel -> in <guilabel ->Warn on leaving SSL mode</guilabel ->vam omogočata, da določite ali naj vas &kde; obvesti, ko vstopite ali zapustitešifriranje SSL.</para -> - -<para ->Preostanek možnosti določa, katere šifrirne metode naj se uporabijo in katere naj se ne. Ko ste enkrat izbrali ustrezne šifrirne protokole, preprosto kliknite na gumb <guibutton ->Uveljavi</guibutton ->, da posredujete spremembe.</para> - -<tip -><para ->Spremenite ta modul le, če vam je podatke o moči/šibkosti posameznega šifriranja podal <emphasis ->zanesljiv vir</emphasis ->.</para -></tip> +<title>Uporaba</title> + +<warning><para>Vse šifrirne sheme so močne le toliko, kot je šibak njihov najšibkejši člen. V splošnem je, v kolikor nimate za sabo treninga/ali pa se spoznate na varnost bolje, da pustite ta modul pri miru.</para></warning> + +<para>Možnosti v tem modulu lahko razdelimo v dve skupini.</para> + +<para>Dve možnosti na dnu modula, <guilabel>Warn on entering SSL Mode</guilabel> in <guilabel>Warn on leaving SSL mode</guilabel>vam omogočata, da določite ali naj vas &kde; obvesti, ko vstopite ali zapustitešifriranje SSL.</para> + +<para>Preostanek možnosti določa, katere šifrirne metode naj se uporabijo in katere naj se ne. Ko ste enkrat izbrali ustrezne šifrirne protokole, preprosto kliknite na gumb <guibutton>Uveljavi</guibutton>, da posredujete spremembe.</para> + +<tip><para>Spremenite ta modul le, če vam je podatke o moči/šibkosti posameznega šifriranja podal <emphasis>zanesljiv vir</emphasis>.</para></tip> </sect2> <!-- Ugh.. write a bunch of stuff about the rest of it --> <sect2 id="crypto-author"> -<title ->Avtor razdelka</title> +<title>Avtor razdelka</title> -<para ->Ta rezdelek je spisal Mike McBride <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email ->. </para> +<para>Ta rezdelek je spisal Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email>. </para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook index 02b0d9d0251..e7dcd351af5 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/ebrowsing/index.docbook @@ -2,278 +2,86 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Krishna</firstname -> <surname ->Tateneni</surname -> <affiliation -><address -><email ->tateneni@pluto.njcc.com</email -></address -></affiliation -> </author> -<author -> <firstname ->Yves</firstname -> <surname ->Arrouye</surname -> <affiliation -><address -><email ->yves@realnames.com</email -></address -></affiliation -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Krishna</firstname> <surname>Tateneni</surname> <affiliation><address><email>tateneni@pluto.njcc.com</email></address></affiliation> </author> +<author> <firstname>Yves</firstname> <surname>Arrouye</surname> <affiliation><address><email>yves@realnames.com</email></address></affiliation> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->izboljšano brskanje</keyword> -<keyword ->brsknje</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>izboljšano brskanje</keyword> +<keyword>brsknje</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="ebrowse"> -<title ->Izboljšano brskanje</title> +<title>Izboljšano brskanje</title> <sect2 id="ebrowse-intro"> -<title ->Uvod</title> - -<para ->&konqueror; ponuja nekaj lastnosti za izboljšanje vašega brskanja. Trenutno obstajata dve taki lastnosti, ki sta bili vgrajeni: <emphasis ->Ključne besede za Internet</emphasis -> in <emphasis ->Spletne bližnjice</emphasis ->.</para> - -<para ->Kot ste že lahko opazili, je &kde; zelo prijazen internetu. Na primer vi lahko kliknete na menu <guimenuitem ->Zaženi</guimenuitem -> ali pa s tipkovnico vtipkate bližnjico določeno za ta ukaz (<keycombo action="simul" -><keycap ->Alt</keycap -><keycap ->F2</keycap -></keycombo ->, če je niste spremenili) in vtipkate <abbrev ->URI</abbrev ->. <footnote -><para ->Uniform Resource Identifier. Standardna pot, ki se nanaša na sredstva, kot so datoteke na vašem računalniku, spletni naslov, e-poštni naslov, <abbrev ->itd...</abbrev -></para -></footnote -></para> - -<para ->Ključne besede za Internet vam omogočajo lažjo uporabo dobro poznanih imen, kot so imena blagovnih znamk, slavnostna imena, itd. Na primer namesto da vtipkate <emphasis ->http://www.kde.org</emphasis -> lahko samo vtipkate <emphasis ->KDE</emphasis -> ali celo <emphasis ->K Desktop Environment</emphasis ->. Ime, ki ga boste vtipkali, bo prevedeno v URI in vas bo preusmerilo na ustrezno lokacijo.</para> - -<para ->Na drugi strani vam bodo Spletne bližnjice omogočale ustvariti nove pseudo <acronym ->URL</acronym -> sheme ali bližnjice, ki vam bodo omogočale <emphasis ->parametrirati</emphasis -> pogosto uporabljene <acronym ->URI</acronym ->-je. Na primer če vam je všeč iskalnik Google, lahko nastavite KDE tako, da bo pseudo <acronym ->URI</acronym -> shema kot je <emphasis ->gg</emphasis -> sprožila iskanje na Google. Na ta način bo vnos <userinput ->gg:<replaceable ->my query</replaceable -></userinput -> iskalo <replaceable ->my query</replaceable -> na Google.</para> - -<note -><para ->Sedaj lahko vidite zakaj lahko kličemo to pseudo <acronym ->URI</acronym -> sheme. Uporabljajo se kot <acronym ->URI</acronym -> sheme, vendar vstavek ni resnično <acronym ->URI</acronym -> enkodiran, zato bo nekdo vtipkal <userinput ->google:kde apps</userinput -> in ne <userinput ->google:kde+apps</userinput ->.</para -></note> - -<para ->V &kde; lahko uporabljate Ključne besede za internet v interaktivnih navigacijskih aplikacijah kot je <application ->Konqueror</application ->. Spletne bližnjice lahko uporabite kadarkoli bi normalno uporabljali <acronym ->URI</acronym ->-je. Bližnjice za nekaj iskalnikov bi že morale biti nastavljene na vašem sistemu, vendar lahko dodate nove ključne besede in spremenite ali izbrišete obstoječe v nadzornem modulu za izboljšano brskanje. </para> +<title>Uvod</title> + +<para>&konqueror; ponuja nekaj lastnosti za izboljšanje vašega brskanja. Trenutno obstajata dve taki lastnosti, ki sta bili vgrajeni: <emphasis>Ključne besede za Internet</emphasis> in <emphasis>Spletne bližnjice</emphasis>.</para> + +<para>Kot ste že lahko opazili, je &kde; zelo prijazen internetu. Na primer vi lahko kliknete na menu <guimenuitem>Zaženi</guimenuitem> ali pa s tipkovnico vtipkate bližnjico določeno za ta ukaz (<keycombo action="simul"><keycap>Alt</keycap><keycap>F2</keycap></keycombo>, če je niste spremenili) in vtipkate <abbrev>URI</abbrev>. <footnote><para>Uniform Resource Identifier. Standardna pot, ki se nanaša na sredstva, kot so datoteke na vašem računalniku, spletni naslov, e-poštni naslov, <abbrev>itd...</abbrev></para></footnote></para> + +<para>Ključne besede za Internet vam omogočajo lažjo uporabo dobro poznanih imen, kot so imena blagovnih znamk, slavnostna imena, itd. Na primer namesto da vtipkate <emphasis>http://www.kde.org</emphasis> lahko samo vtipkate <emphasis>KDE</emphasis> ali celo <emphasis>K Desktop Environment</emphasis>. Ime, ki ga boste vtipkali, bo prevedeno v URI in vas bo preusmerilo na ustrezno lokacijo.</para> + +<para>Na drugi strani vam bodo Spletne bližnjice omogočale ustvariti nove pseudo <acronym>URL</acronym> sheme ali bližnjice, ki vam bodo omogočale <emphasis>parametrirati</emphasis> pogosto uporabljene <acronym>URI</acronym>-je. Na primer če vam je všeč iskalnik Google, lahko nastavite KDE tako, da bo pseudo <acronym>URI</acronym> shema kot je <emphasis>gg</emphasis> sprožila iskanje na Google. Na ta način bo vnos <userinput>gg:<replaceable>my query</replaceable></userinput> iskalo <replaceable>my query</replaceable> na Google.</para> + +<note><para>Sedaj lahko vidite zakaj lahko kličemo to pseudo <acronym>URI</acronym> sheme. Uporabljajo se kot <acronym>URI</acronym> sheme, vendar vstavek ni resnično <acronym>URI</acronym> enkodiran, zato bo nekdo vtipkal <userinput>google:kde apps</userinput> in ne <userinput>google:kde+apps</userinput>.</para></note> + +<para>V &kde; lahko uporabljate Ključne besede za internet v interaktivnih navigacijskih aplikacijah kot je <application>Konqueror</application>. Spletne bližnjice lahko uporabite kadarkoli bi normalno uporabljali <acronym>URI</acronym>-je. Bližnjice za nekaj iskalnikov bi že morale biti nastavljene na vašem sistemu, vendar lahko dodate nove ključne besede in spremenite ali izbrišete obstoječe v nadzornem modulu za izboljšano brskanje. </para> </sect2> <sect2 id="ebrowse-use"> -<title ->Uporaba</title> +<title>Uporaba</title> -<para ->V tem nadzornem modulu je samo eden jeziček. Naslov jezička je "<guilabel ->Ključne besede</guilabel ->". Ta jeziček ima dve glavni polji, eno za Ključne besed za Internet in eno za Spletne bližnjice.</para> +<para>V tem nadzornem modulu je samo eden jeziček. Naslov jezička je "<guilabel>Ključne besede</guilabel>". Ta jeziček ima dve glavni polji, eno za Ključne besed za Internet in eno za Spletne bližnjice.</para> <sect3 id="ebrowse-ikw-use"> -<title ->Ključne besede za Internet</title> - -<para ->Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako "<guilabel ->Omogoči ključne besede za Internet</guilabel ->". Če je ta možnost izbrana, lahko uporabljate ključne besede za internet v KDE.</para> - -<para ->Na vrhu pogovornega okna je tudi spustni seznam vseh znanih spletnih bližnjic, ki je označen z <guilabel ->Iskalnik v primeru neuspeha</guilabel ->. Tukaj lahko izberete eno bližnjico iz seznama, ali pa pustite <guilabel ->Nobeden</guilabel ->. Če tukaj izberete spletno bližnjico, bo vaš vnos vsakič, ko boste vtipkali nekaj kar ni ključna beseda za Internet, podan izbrani spletni bližnjici. To omogoča zelo prijetno navigiranje in isknje, kjer ključne besede za Internet prinašajo direktno navigiranje, vi pa jih nadzorujete kako naj iščejo informacije, ko podatkovna baza ključnih besed za Internet ne vsebuje imena, ki ga vtipkate. (Če izberete <guilabel ->Nobeden</guilabel -> se namesto tega pojavi imenik z ustreznim seznamom ključnih besed za Internet.) Tudi če vtipkate nekaj kar se začne z vprašajem, kot <userinput ->? KDE</userinput ->, je vaš vnos, ko se izloči vprašaj ven, direktno poslan k spletni bližnjici tako, da popolnoma obidete ključne besede za Internet. To je uporabno, ko resnično nameravate iskati na vašem priljubljenem iskalniku.</para> +<title>Ključne besede za Internet</title> + +<para>Vrh pogovornega okna ima potrditveno polje z oznako "<guilabel>Omogoči ključne besede za Internet</guilabel>". Če je ta možnost izbrana, lahko uporabljate ključne besede za internet v KDE.</para> + +<para>Na vrhu pogovornega okna je tudi spustni seznam vseh znanih spletnih bližnjic, ki je označen z <guilabel>Iskalnik v primeru neuspeha</guilabel>. Tukaj lahko izberete eno bližnjico iz seznama, ali pa pustite <guilabel>Nobeden</guilabel>. Če tukaj izberete spletno bližnjico, bo vaš vnos vsakič, ko boste vtipkali nekaj kar ni ključna beseda za Internet, podan izbrani spletni bližnjici. To omogoča zelo prijetno navigiranje in isknje, kjer ključne besede za Internet prinašajo direktno navigiranje, vi pa jih nadzorujete kako naj iščejo informacije, ko podatkovna baza ključnih besed za Internet ne vsebuje imena, ki ga vtipkate. (Če izberete <guilabel>Nobeden</guilabel> se namesto tega pojavi imenik z ustreznim seznamom ključnih besed za Internet.) Tudi če vtipkate nekaj kar se začne z vprašajem, kot <userinput>? KDE</userinput>, je vaš vnos, ko se izloči vprašaj ven, direktno poslan k spletni bližnjici tako, da popolnoma obidete ključne besede za Internet. To je uporabno, ko resnično nameravate iskati na vašem priljubljenem iskalniku.</para> </sect3> <sect3 id="ebrowse-srch-use"> -<title ->Spletne bližnjice</title> - -<para ->Opisna imena določenih spletnih bližnjic so prikazana v seznamskem polju. Lahko boste morali uporabiti vodoravni drsnik, da se boste premaknili na desno stran seznama in videli aktualne ključne besede asocirane z opisnimi imeni. Kot tudi pri drugih seznamih v &kde; lahko kliknete na glavo stolpca, da zamenjate vrstni red sortiranja med naraščajočim in padajočim.</para> - -<para ->Če dvakrat kliknete na določen vnos v seznamu določenih iskanih bližnjic, se prikažejo podrobnosti za ta vnos v pogovornem oknu. Kot dodatek k opisnemu imenu za določen predmet, lahko vidite tudi <acronym ->URI</acronym ->, ki se uporablja, kot tudi asocirane bližnjice, ki jih lahko vtipkate kjerkoli v &kde; kjer se pričakujejo <acronym ->URI</acronym ->-ji. Dani ponudnik iskanja ima lahko večkratne bližnjice, ločene z vejico.</para> - -<para -> Besedilna polja se ne uporabljajo le za prikazovanje podatkov o elementih v seznamu spletnih bližnjic, ampak tudi za spreminjanje ali dodajanje novih elementov.</para> - -<para ->Vsebino polij <guilabel ->Isklani URI</guilabel -> in <guilabel ->Bližnjice URI</guilabel -> lahko spremenite. Kliknite na gumb <guibutton ->V redu</guibutton ->, da shranite spremembe in <guibutton ->Prekliči</guibutton ->, da zapustite pogovorno okno brez sprememb.</para> - -<para ->Če proučite vsebino vnosnega polja <guilabel ->Iskani URI</guilabel ->, boste videli, da večina, če ne vsi vnosi vsebujejo vnos <option ->\{@}</option ->. To zaporedje dveh znakov se odraža kot parameter, ki se nadomesti s karkoli vtipkate za znakom dvopičja, ki stoji med bližnjico in njenim parametrom. Poglejte nekaj primerov, da si razjasnite to idejo.</para> - -<para ->Predpostavite, da je <abbrev ->URI</abbrev -> <userinput ->http://www.google.com/search?q=\{@}</userinput -> in <userinput ->gg</userinput -> je bližnjica do tega <acronym ->URI</acronym ->-ja. Potem bo, ko boste vtipkali <userinput ->gg:<replaceable ->alpha</replaceable -></userinput -> enakovredno <userinput ->http://www.google.com/search?q=<replaceable ->alpha</replaceable -></userinput ->. Za znakom <userinput ->:</userinput -> lahko vtipkate karkoli; karkoli ste vtipkali preprosto nadomesti znaka <option ->\{@}</option -> po tem, ko je pretvorjeno v ustrezen nabor znakov za ponudnika iskanja in potem primerno <acronym ->URL</acronym ->-enkodirano. Samo <option ->\{@}</option -> del iskanega <acronym ->URI</acronym ->-ja je prizadet, preostali del se predpostavlja, da je že primerno <acronym ->URL</acronym ->-kodiran in ostane nedotaknjen.</para> - -<para ->Lahko pa imate tudi bližnjice brez parametrov. Predpostavite, da je bil <acronym ->URI</acronym -> <emphasis ->file:/home/me/mydocs/kofficefiles/kword</emphasis -> in da je bila bližnjica <emphasis ->mojkword</emphasis ->. Potem bo vtipkanje <userinput ->mojkword:</userinput -> enako kot bi vtipkali celoten <acronym ->URI</acronym ->. Ko vtipkate bližnjico, ne stoji ničesar za znakom dvopičje, vendar je dvopičje še vedno potrebno za bližnjico, da se jo prepozna kot takšno.</para> - -<para ->Zdaj bi morali razumeti, da čeprav so te bližnjice imenovane spletne bližnjice, so resnično bližnjice k parameteriziranim <acronym ->URI</acronym ->-ijem, ki ne samo kažejo na spletne strani, ampak tudi na kaj drugega, ki je lahko določeno z <acronym ->URI</acronym ->-ijem. Spletne bližnjice so zelo močna posebnost navigiranja v &kde;.</para> +<title>Spletne bližnjice</title> + +<para>Opisna imena določenih spletnih bližnjic so prikazana v seznamskem polju. Lahko boste morali uporabiti vodoravni drsnik, da se boste premaknili na desno stran seznama in videli aktualne ključne besede asocirane z opisnimi imeni. Kot tudi pri drugih seznamih v &kde; lahko kliknete na glavo stolpca, da zamenjate vrstni red sortiranja med naraščajočim in padajočim.</para> + +<para>Če dvakrat kliknete na določen vnos v seznamu določenih iskanih bližnjic, se prikažejo podrobnosti za ta vnos v pogovornem oknu. Kot dodatek k opisnemu imenu za določen predmet, lahko vidite tudi <acronym>URI</acronym>, ki se uporablja, kot tudi asocirane bližnjice, ki jih lahko vtipkate kjerkoli v &kde; kjer se pričakujejo <acronym>URI</acronym>-ji. Dani ponudnik iskanja ima lahko večkratne bližnjice, ločene z vejico.</para> + +<para> Besedilna polja se ne uporabljajo le za prikazovanje podatkov o elementih v seznamu spletnih bližnjic, ampak tudi za spreminjanje ali dodajanje novih elementov.</para> + +<para>Vsebino polij <guilabel>Isklani URI</guilabel> in <guilabel>Bližnjice URI</guilabel> lahko spremenite. Kliknite na gumb <guibutton>V redu</guibutton>, da shranite spremembe in <guibutton>Prekliči</guibutton>, da zapustite pogovorno okno brez sprememb.</para> + +<para>Če proučite vsebino vnosnega polja <guilabel>Iskani URI</guilabel>, boste videli, da večina, če ne vsi vnosi vsebujejo vnos <option>\{@}</option>. To zaporedje dveh znakov se odraža kot parameter, ki se nadomesti s karkoli vtipkate za znakom dvopičja, ki stoji med bližnjico in njenim parametrom. Poglejte nekaj primerov, da si razjasnite to idejo.</para> + +<para>Predpostavite, da je <abbrev>URI</abbrev> <userinput>http://www.google.com/search?q=\{@}</userinput> in <userinput>gg</userinput> je bližnjica do tega <acronym>URI</acronym>-ja. Potem bo, ko boste vtipkali <userinput>gg:<replaceable>alpha</replaceable></userinput> enakovredno <userinput>http://www.google.com/search?q=<replaceable>alpha</replaceable></userinput>. Za znakom <userinput>:</userinput> lahko vtipkate karkoli; karkoli ste vtipkali preprosto nadomesti znaka <option>\{@}</option> po tem, ko je pretvorjeno v ustrezen nabor znakov za ponudnika iskanja in potem primerno <acronym>URL</acronym>-enkodirano. Samo <option>\{@}</option> del iskanega <acronym>URI</acronym>-ja je prizadet, preostali del se predpostavlja, da je že primerno <acronym>URL</acronym>-kodiran in ostane nedotaknjen.</para> + +<para>Lahko pa imate tudi bližnjice brez parametrov. Predpostavite, da je bil <acronym>URI</acronym> <emphasis>file:/home/me/mydocs/kofficefiles/kword</emphasis> in da je bila bližnjica <emphasis>mojkword</emphasis>. Potem bo vtipkanje <userinput>mojkword:</userinput> enako kot bi vtipkali celoten <acronym>URI</acronym>. Ko vtipkate bližnjico, ne stoji ničesar za znakom dvopičje, vendar je dvopičje še vedno potrebno za bližnjico, da se jo prepozna kot takšno.</para> + +<para>Zdaj bi morali razumeti, da čeprav so te bližnjice imenovane spletne bližnjice, so resnično bližnjice k parameteriziranim <acronym>URI</acronym>-ijem, ki ne samo kažejo na spletne strani, ampak tudi na kaj drugega, ki je lahko določeno z <acronym>URI</acronym>-ijem. Spletne bližnjice so zelo močna posebnost navigiranja v &kde;.</para> </sect3> @@ -281,20 +89,11 @@ <sect2 id="ebrowse-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> +<title>Avtorji razdelka</title> -<para ->Ta razdelek sta napisala Krishna Tateneni<email ->tateneni@pluto.njcc.com</email -> in Yves Arrouye <email ->yves@realnames.com</email -> </para> +<para>Ta razdelek sta napisala Krishna Tateneni<email>tateneni@pluto.njcc.com</email> in Yves Arrouye <email>yves@realnames.com</email> </para> -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook index 547a40d0033..6523fde666b 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/filetypes/index.docbook @@ -2,525 +2,176 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> -<title ->Datotečne asociacije</title> +<title>Datotečne asociacije</title> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod:</contrib -> <firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -> <affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -> </othercredit -><othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod posodobil:</contrib -> <firstname ->Matej</firstname -> <surname ->Badalič</surname -> <affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -> </affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib> <firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname> <affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation> </othercredit><othercredit role="translator"><contrib>Prevod posodobil:</contrib> <firstname>Matej</firstname> <surname>Badalič</surname> <affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address> </affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->datotečne asociacije</keyword> -<keyword ->asociacije</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>datotečne asociacije</keyword> +<keyword>asociacije</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="file-assoc"> -<title ->Datotečne asociacije</title> +<title>Datotečne asociacije</title> <sect2 id="file-assoc-intro"> -<title ->Uvod</title> - -<para ->Eden izmed najbolj uporabnih aspektov &kde; je zmožnost samodejne uporabe programa na njegovi datoteki. Ko na primer kliknete na vaš priljubljen &kword; dokument v &konqueror;-ju, &kde; samodejno požene &kword; in naloži to datoteko v &kword;, tako da lahko takoj pričnete z delom.</para> - -<para ->V gornjem primeru je datoteka &kword;-a <emphasis ->asociirana</emphasis -> s &kword;-om ( programom). Te datotečne asociacije so ključne za delovanje &kde;-ja.</para> - -<para ->Ko je &kde; nameščen samodejno ustvari na stotine datotečnih asociacij za večino običajnih tipov datotek. Te prvotne asociacije so osnovane na najpogosteje vključeni programski opremi in uporabnikovih preferencah.</para> - -<para ->Na žalost &kde; ne more:</para> - -<itemizedlist -> <listitem -><para ->predvideti vsakršno možno kombinacijo programske opreme in podatkovnih datotek</para -></listitem -> <listitem -><para ->pripraviti se za datotečne formate, ki še niso bili izumljeni</para -></listitem -> <listitem -><para ->ali predvideti uporabnikov najljubši program za določen datotečni format</para -></listitem -> </itemizedlist> - -<para ->Vaše trenutne datotečne asociacije lahko spremenite ali pa jim dodate nove z uporabo tega modula.</para> - -<para ->Vsaka datotečna asociacija je zabeležena kot zvrst mime. &MIME; pomeni <quote ->Multipurpose Internet Mail Extensions</quote -> (večnamenske internetne poštne končnice). Omogoča računalniku določitev vrste datoteke, ne da bi bilo treba odpreti in analizirati obliko prav vsake datoteke.</para> +<title>Uvod</title> + +<para>Eden izmed najbolj uporabnih aspektov &kde; je zmožnost samodejne uporabe programa na njegovi datoteki. Ko na primer kliknete na vaš priljubljen &kword; dokument v &konqueror;-ju, &kde; samodejno požene &kword; in naloži to datoteko v &kword;, tako da lahko takoj pričnete z delom.</para> + +<para>V gornjem primeru je datoteka &kword;-a <emphasis>asociirana</emphasis> s &kword;-om ( programom). Te datotečne asociacije so ključne za delovanje &kde;-ja.</para> + +<para>Ko je &kde; nameščen samodejno ustvari na stotine datotečnih asociacij za večino običajnih tipov datotek. Te prvotne asociacije so osnovane na najpogosteje vključeni programski opremi in uporabnikovih preferencah.</para> + +<para>Na žalost &kde; ne more:</para> + +<itemizedlist> <listitem><para>predvideti vsakršno možno kombinacijo programske opreme in podatkovnih datotek</para></listitem> <listitem><para>pripraviti se za datotečne formate, ki še niso bili izumljeni</para></listitem> <listitem><para>ali predvideti uporabnikov najljubši program za določen datotečni format</para></listitem> </itemizedlist> + +<para>Vaše trenutne datotečne asociacije lahko spremenite ali pa jim dodate nove z uporabo tega modula.</para> + +<para>Vsaka datotečna asociacija je zabeležena kot zvrst mime. &MIME; pomeni <quote>Multipurpose Internet Mail Extensions</quote> (večnamenske internetne poštne končnice). Omogoča računalniku določitev vrste datoteke, ne da bi bilo treba odpreti in analizirati obliko prav vsake datoteke.</para> </sect2> <sect2 id="file-assoc-use"> -<title ->Kako uporabljati ta modul</title> - -<para ->Datotečne asociacije so organizirane v več kategorij:</para> - -<orderedlist -> <listitem -><para ->Program</para -></listitem -> <listitem -><para ->Audio</para -></listitem -> <listitem -><para ->Slika</para -></listitem -> <listitem -><para ->Inode</para -></listitem -> <listitem -><para ->Sporočilo</para -></listitem -> <listitem -><para ->Več delov</para -></listitem -> <listitem -><para ->Tiskanje</para -></listitem -> <listitem -><para ->Besedilo</para -></listitem -> <listitem -><para ->Video</para -></listitem -> </orderedlist> - -<para ->Vse datotečne asociacije so sortirane v eno izmed teh kategorij.</para> - -<para ->Obstaja tudi kategorija <quote ->Vsi</quote ->, namenjena pregledu, ki prikaže vse zvrsti datotek v enem seznamu, ne da bi jih razvrstila.</para> - -<note -><para ->Med nobeno od teh kategorij ni funkcionalne razlike. Zasnovane so tako, da vam pomagajo organizirati vaše datotečne asociacije, vendar pa ne spreminjajo asociacij na kakršenkoli način. </para -></note> - -<para ->Kategorije so naštete v oknu <guilabel ->Znane vrste</guilabel ->.</para> - -<para ->Vsako od teh kategorij lahko raziščete in vidite datotečne asociacije v njih z dvojnim klikom na ime kategorije. Pojavil se bo seznam asociiranih zvrsti mime pod to kategorijo.</para> - -<tip -><para ->Prav tako lahko iščete določeno zvrst &MIME; z uporabo iskalnega polja. Iskalno polje je označeno s <guilabel ->Poišči vzorec imen datotek</guilabel -> in se nahaja nad seznamom kategorij.</para -> <para ->Preprosto vtipkajte prvo črko zvrsti &MIME;, za katero se zanimate. Kategorije se samodejno razširijo in prikazane so le tiste zvrsti MIME, ki vključujejo to zahtevano črko.</para -> <para ->Vnesete lahko drugo črko in zvrsti mime bodo dodatno omejene na zvrsti, ki vsebujejo ti dve črki.</para -></tip> +<title>Kako uporabljati ta modul</title> + +<para>Datotečne asociacije so organizirane v več kategorij:</para> + +<orderedlist> <listitem><para>Program</para></listitem> <listitem><para>Audio</para></listitem> <listitem><para>Slika</para></listitem> <listitem><para>Inode</para></listitem> <listitem><para>Sporočilo</para></listitem> <listitem><para>Več delov</para></listitem> <listitem><para>Tiskanje</para></listitem> <listitem><para>Besedilo</para></listitem> <listitem><para>Video</para></listitem> </orderedlist> + +<para>Vse datotečne asociacije so sortirane v eno izmed teh kategorij.</para> + +<para>Obstaja tudi kategorija <quote>Vsi</quote>, namenjena pregledu, ki prikaže vse zvrsti datotek v enem seznamu, ne da bi jih razvrstila.</para> + +<note><para>Med nobeno od teh kategorij ni funkcionalne razlike. Zasnovane so tako, da vam pomagajo organizirati vaše datotečne asociacije, vendar pa ne spreminjajo asociacij na kakršenkoli način. </para></note> + +<para>Kategorije so naštete v oknu <guilabel>Znane vrste</guilabel>.</para> + +<para>Vsako od teh kategorij lahko raziščete in vidite datotečne asociacije v njih z dvojnim klikom na ime kategorije. Pojavil se bo seznam asociiranih zvrsti mime pod to kategorijo.</para> + +<tip><para>Prav tako lahko iščete določeno zvrst &MIME; z uporabo iskalnega polja. Iskalno polje je označeno s <guilabel>Poišči vzorec imen datotek</guilabel> in se nahaja nad seznamom kategorij.</para> <para>Preprosto vtipkajte prvo črko zvrsti &MIME;, za katero se zanimate. Kategorije se samodejno razširijo in prikazane so le tiste zvrsti MIME, ki vključujejo to zahtevano črko.</para> <para>Vnesete lahko drugo črko in zvrsti mime bodo dodatno omejene na zvrsti, ki vsebujejo ti dve črki.</para></tip> <sect3 id="file-assoc-use-add"> -<title ->Dodajanje nove zvrsti mime</title> - -<para ->Če želite dodati novo zvrst &MIME; k vašim datotečnim asociacijam, lahko kliknete gumb <guibutton ->Dodaj...</guibutton ->. Pojavilo se bo majhno pogovorno okno. Kategorijo izberete iz spustnega polja in vtipkate ime &MIME; v polje označeno z <guilabel ->Ime zvrsti</guilabel ->. Kliknite <guibutton ->V redu</guibutton ->, da dodate novo zvrst mime ali pa kliknite na <guibutton ->Prekliči</guibutton ->, da je ne dodate.</para> +<title>Dodajanje nove zvrsti mime</title> + +<para>Če želite dodati novo zvrst &MIME; k vašim datotečnim asociacijam, lahko kliknete gumb <guibutton>Dodaj...</guibutton>. Pojavilo se bo majhno pogovorno okno. Kategorijo izberete iz spustnega polja in vtipkate ime &MIME; v polje označeno z <guilabel>Ime zvrsti</guilabel>. Kliknite <guibutton>V redu</guibutton>, da dodate novo zvrst mime ali pa kliknite na <guibutton>Prekliči</guibutton>, da je ne dodate.</para> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-del"> -<title ->Odstranitev zvrsti mime.</title> +<title>Odstranitev zvrsti mime.</title> -<para ->Če želite odstraniti zvrst &MIME;, preprosto izberite zvrst &MIME;, ki jo želite pobrisati, z enim klikom na imenu datoteke te zvrsti &MIME;. Potem kliknite gumb označen z <guibutton ->Odstrani</guibutton ->. Zvrst &MIME; bo takoj izbrisana.</para> +<para>Če želite odstraniti zvrst &MIME;, preprosto izberite zvrst &MIME;, ki jo želite pobrisati, z enim klikom na imenu datoteke te zvrsti &MIME;. Potem kliknite gumb označen z <guibutton>Odstrani</guibutton>. Zvrst &MIME; bo takoj izbrisana.</para> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-edit"> -<title ->Urejanje lastnosti zvrsti mime.</title> - -<para ->Preden lahko ustrezno urejate lastnosti zvrsti &MIME;, morate določiti zvrst &MIME;. Preprosto brskajte po kategorijah dokler ne najdete zvrsti &MIME;, ki jo želite urediti in potem nanjo kliknite enkrat z miško.</para> - -<para ->Takoj, ko boste izbrali zvrst &MIME;, se bodo v oknu modula pojavile njene trenutne vrednosti.</para> - -<para ->Opazili boste, da so trenutne vrednosti razdeljene na dva jezička: <guilabel ->Splošno</guilabel -> in <guilabel ->Vključeno</guilabel -></para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Splošno</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->V tem jezičku obstajajo 4 lastnosti za vsako zvrst &MIME;:</para -> <orderedlist -> <listitem -><para -><guilabel ->Ikona zvrsti mime</guilabel ->: to je ikona, ki bo vidna kadar uporabljate kot datotečni upravljalnik &konqueror;.</para -></listitem -> <listitem -><para -><guilabel ->Vzorci datotek</guilabel -> je iskalni vzorec, ki ga &kde; uporablja, da določi zvrst &MIME;.</para -></listitem -> <listitem -><para -><guilabel ->Opis</guilabel -> je kratek opis tipa datoteke. To je le v vaše dobro.</para -></listitem -> <listitem -><para -><guilabel ->Vrstni red programov za odpiranje</guilabel -> določa kateri programi bodo asociirani z določeno zvrstjo &MIME;.</para -></listitem -> </orderedlist -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Jeziček vključeno</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Jeziček vključeno vam omogoča določiti, če bo datoteka prikazana v oknu &konqueror;ja ali z zagonom programa.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist -> +<title>Urejanje lastnosti zvrsti mime.</title> + +<para>Preden lahko ustrezno urejate lastnosti zvrsti &MIME;, morate določiti zvrst &MIME;. Preprosto brskajte po kategorijah dokler ne najdete zvrsti &MIME;, ki jo želite urediti in potem nanjo kliknite enkrat z miško.</para> + +<para>Takoj, ko boste izbrali zvrst &MIME;, se bodo v oknu modula pojavile njene trenutne vrednosti.</para> + +<para>Opazili boste, da so trenutne vrednosti razdeljene na dva jezička: <guilabel>Splošno</guilabel> in <guilabel>Vključeno</guilabel></para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Splošno</guilabel></term> <listitem> <para>V tem jezičku obstajajo 4 lastnosti za vsako zvrst &MIME;:</para> <orderedlist> <listitem><para><guilabel>Ikona zvrsti mime</guilabel>: to je ikona, ki bo vidna kadar uporabljate kot datotečni upravljalnik &konqueror;.</para></listitem> <listitem><para><guilabel>Vzorci datotek</guilabel> je iskalni vzorec, ki ga &kde; uporablja, da določi zvrst &MIME;.</para></listitem> <listitem><para><guilabel>Opis</guilabel> je kratek opis tipa datoteke. To je le v vaše dobro.</para></listitem> <listitem><para><guilabel>Vrstni red programov za odpiranje</guilabel> določa kateri programi bodo asociirani z določeno zvrstjo &MIME;.</para></listitem> </orderedlist> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Jeziček vključeno</guilabel></term> <listitem> <para>Jeziček vključeno vam omogoča določiti, če bo datoteka prikazana v oknu &konqueror;ja ali z zagonom programa.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-icon"> -<title ->Spreminjanje ikone</title> +<title>Spreminjanje ikone</title> -<para ->Da spremenite ikono preprosto kliknite njen gumb. Pojavilo se bo pogovorno okno, ki bo prikazalo ikone, ki so na razpolago. Kliknite enkrat na izbrano ikono in kliknite <guibutton ->V redu</guibutton ->.</para -> +<para>Da spremenite ikono preprosto kliknite njen gumb. Pojavilo se bo pogovorno okno, ki bo prikazalo ikone, ki so na razpolago. Kliknite enkrat na izbrano ikono in kliknite <guibutton>V redu</guibutton>.</para> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-pattern"> -<title ->Urejanje vzorcev zvrsti mime</title> - -<para ->Polje označeno z <guilabel ->Vzorci datotek</guilabel ->, določa katere datoteke bodo vključene znotraj te zvrsti mime.</para> - -<para ->Običajno so datoteke izbrane na osnovi končnice. (Primeri: datoteke ki se končajo z <literal role="extension" ->.wav</literal -> so zvočne datoteke v formatu WAV in datoteke, ki se končajo z <literal role="extension" ->.c</literal -> so programi napisani v C-ju).</para> - -<para ->V ta kombiniran seznam morate vnesti vašo datotečno masko.</para> - -<para ->Zvezdica (<literal ->*</literal ->) je poseben znak (džoker), ki se uporablja s praktično vsako masko zvrsti mime. Popolna razprava o džokerjih presega namen tega priročnika, vendar pa je pomembno razumeti da zvezdica (v tem kontekstu) <quote ->ustreza</quote -> kateremukoli številu znakov. Kot primer: <userinput ->*.pdf</userinput -> bo ustrezal <filename ->Podatki.pdf</filename ->, <filename ->Grafika.pdf</filename -> in <filename ->Uporabnik.pdf</filename ->, ne pa <filename ->PDF</filename ->, <filename ->Podatki.PDF</filename ->, ali <filename ->.pdf</filename ->.</para> - -<tip -><para ->Zelo uporabno je imeti več mask. Eno za majhne črke, drugo za velike &itd;. To pomaga zagotoviti, da lahko &kde; natančneje določi tip datoteke.</para -></tip> +<title>Urejanje vzorcev zvrsti mime</title> + +<para>Polje označeno z <guilabel>Vzorci datotek</guilabel>, določa katere datoteke bodo vključene znotraj te zvrsti mime.</para> + +<para>Običajno so datoteke izbrane na osnovi končnice. (Primeri: datoteke ki se končajo z <literal role="extension">.wav</literal> so zvočne datoteke v formatu WAV in datoteke, ki se končajo z <literal role="extension">.c</literal> so programi napisani v C-ju).</para> + +<para>V ta kombiniran seznam morate vnesti vašo datotečno masko.</para> + +<para>Zvezdica (<literal>*</literal>) je poseben znak (džoker), ki se uporablja s praktično vsako masko zvrsti mime. Popolna razprava o džokerjih presega namen tega priročnika, vendar pa je pomembno razumeti da zvezdica (v tem kontekstu) <quote>ustreza</quote> kateremukoli številu znakov. Kot primer: <userinput>*.pdf</userinput> bo ustrezal <filename>Podatki.pdf</filename>, <filename>Grafika.pdf</filename> in <filename>Uporabnik.pdf</filename>, ne pa <filename>PDF</filename>, <filename>Podatki.PDF</filename>, ali <filename>.pdf</filename>.</para> + +<tip><para>Zelo uporabno je imeti več mask. Eno za majhne črke, drugo za velike &itd;. To pomaga zagotoviti, da lahko &kde; natančneje določi tip datoteke.</para></tip> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-desc"> -<title ->Urejanje opisa zvrsti mime.</title> +<title>Urejanje opisa zvrsti mime.</title> -<para ->Vtipkate lahko kratek opis zvrsti &MIME; v vnosno polje označeno z <guilabel ->Opis</guilabel ->. Ta opis je zato, da vam pomaga, ne vpliva pa na funkcijo zvrsti &MIME;.</para> +<para>Vtipkate lahko kratek opis zvrsti &MIME; v vnosno polje označeno z <guilabel>Opis</guilabel>. Ta opis je zato, da vam pomaga, ne vpliva pa na funkcijo zvrsti &MIME;.</para> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-app"> -<title ->Urejanje asociacij programov</title> - -<para ->Obstajajo štirje gumbi (<guibutton ->Pomakni gor</guibutton ->, <guibutton ->Pomakni dol</guibutton ->, <guibutton ->Dodaj</guibutton -> in <guibutton ->Odstrani</guibutton ->), ter kombiniran seznam (v katerem je seznam programov), ki se uporabljajo za nastavitev programov.</para> - -<para ->Kombiniran seznam izpiše vse programe, ki so asociirani s specifično zvrstjo &MIME;. Seznam ima poseben vrstni red. Vrhnji program je prvi, ki se poskuša pognati. Naslednji spodaj je drugi in tako dalje.</para> - -<note -><para ->Kaj mislite s tem, da obstaja več kot en program za posamezno zvrst &MIME;? Zakaj je to potrebno?</para -> <para ->Začeli smo z izjavo, da pride &kde; prednastavljen s stotinami datotečnih asociacij. Resnica je, da ima vsak sistem, na katerem je nameščen &kde;, drugačen izbor asociacij. Ker dovoli več asociacij na zvrst mime, lahko &kde; dela, ne da bi bil določen program nameščen na sistemu.</para -> <para ->Kot primer:</para -> <para ->Za zvrst &MIME; <literal ->pdf</literal -> sta asociirana dva programa. Prvi se imenuje <application ->Pregledovalnik PS</application ->. Če vaš sistem nima nameščenega programa <application ->Pregledovalnik PS</application ->, potem &kde; samodejno požene drugo aplikacijo <application ->Adobe Acrobat Reader</application ->. Kot lahko vidite bo to pomagalo &kde; delovati zanesliveje, ko dodajate in odstranjujete programe.</para -></note> - -<para ->Ugotovili smo, da je vrstni red pomemben. Lahko ga spremenite z enkratnim klikom miške na programu, ki ga hočete premakniti in nadaljnim klikom na <guibutton ->Pomakni gor</guibutton -> ali <guibutton ->Pomakni dol</guibutton ->. To bo premaknilo trenutno izbran program navzgor ali navzdol po seznamu. </para> - -<para ->Nove programe lahko dodate na seznam s klikom na gumb <guibutton ->Dodaj</guibutton ->. Pojavilo se bo pogovorno okno. Z uporabo tega okna lahko izberete program, ki ga želite uporabljati za to zvrst mime. Kliknite <guibutton ->V redu</guibutton ->, ko ste končali in program bo dodan trenutnemu seznamu.</para> - -<para ->Program lahko odstranite (s tem zagotovite, da se ne bo nikoli pognal s to zvrstjo &MIME;) ob enkratnem kliku na ime programa in kliku gumba <guibutton ->Odstrani</guibutton ->.</para> - -<tip -><para ->Dobra ideja je uporaba gumbov <guibutton ->Pomakni gor</guibutton -> in <guibutton ->Pomakni dol</guibutton -> za postavitev nezaželenega programa na nižji položaj v seznamu, kot pa izbrisati ta program s seznama v celoti. Ko ste enkrat zbrisali program, v primeru da bo vaš priljubljen program 'kompromitiran', ne bo programa, ki bi omogočal ogled dokumenta.</para -></tip> +<title>Urejanje asociacij programov</title> + +<para>Obstajajo štirje gumbi (<guibutton>Pomakni gor</guibutton>, <guibutton>Pomakni dol</guibutton>, <guibutton>Dodaj</guibutton> in <guibutton>Odstrani</guibutton>), ter kombiniran seznam (v katerem je seznam programov), ki se uporabljajo za nastavitev programov.</para> + +<para>Kombiniran seznam izpiše vse programe, ki so asociirani s specifično zvrstjo &MIME;. Seznam ima poseben vrstni red. Vrhnji program je prvi, ki se poskuša pognati. Naslednji spodaj je drugi in tako dalje.</para> + +<note><para>Kaj mislite s tem, da obstaja več kot en program za posamezno zvrst &MIME;? Zakaj je to potrebno?</para> <para>Začeli smo z izjavo, da pride &kde; prednastavljen s stotinami datotečnih asociacij. Resnica je, da ima vsak sistem, na katerem je nameščen &kde;, drugačen izbor asociacij. Ker dovoli več asociacij na zvrst mime, lahko &kde; dela, ne da bi bil določen program nameščen na sistemu.</para> <para>Kot primer:</para> <para>Za zvrst &MIME; <literal>pdf</literal> sta asociirana dva programa. Prvi se imenuje <application>Pregledovalnik PS</application>. Če vaš sistem nima nameščenega programa <application>Pregledovalnik PS</application>, potem &kde; samodejno požene drugo aplikacijo <application>Adobe Acrobat Reader</application>. Kot lahko vidite bo to pomagalo &kde; delovati zanesliveje, ko dodajate in odstranjujete programe.</para></note> + +<para>Ugotovili smo, da je vrstni red pomemben. Lahko ga spremenite z enkratnim klikom miške na programu, ki ga hočete premakniti in nadaljnim klikom na <guibutton>Pomakni gor</guibutton> ali <guibutton>Pomakni dol</guibutton>. To bo premaknilo trenutno izbran program navzgor ali navzdol po seznamu. </para> + +<para>Nove programe lahko dodate na seznam s klikom na gumb <guibutton>Dodaj</guibutton>. Pojavilo se bo pogovorno okno. Z uporabo tega okna lahko izberete program, ki ga želite uporabljati za to zvrst mime. Kliknite <guibutton>V redu</guibutton>, ko ste končali in program bo dodan trenutnemu seznamu.</para> + +<para>Program lahko odstranite (s tem zagotovite, da se ne bo nikoli pognal s to zvrstjo &MIME;) ob enkratnem kliku na ime programa in kliku gumba <guibutton>Odstrani</guibutton>.</para> + +<tip><para>Dobra ideja je uporaba gumbov <guibutton>Pomakni gor</guibutton> in <guibutton>Pomakni dol</guibutton> za postavitev nezaželenega programa na nižji položaj v seznamu, kot pa izbrisati ta program s seznama v celoti. Ko ste enkrat zbrisali program, v primeru da bo vaš priljubljen program 'kompromitiran', ne bo programa, ki bi omogočal ogled dokumenta.</para></tip> </sect3> <sect3 id="file-assoc-embedding"> -<title ->Vključeno</title> -<para ->S klikom na jeziček <guilabel ->Vključeno</guilabel -> se vam prikažejo:</para> - -<para ->Trije izbirni gumbi z oznako <guilabel ->Dejanje dobljeno z levim klikom</guilabel ->. To določa kako &konqueror; prikaže izbrano zvrst &MIME;.</para> - -<variablelist -> <varlistentry -><term ->Prikaži datoteko v vključenem pregledovalniku</term -> <listitem -><para ->Če je to izbrano, bo datoteka prikazana <emphasis ->v</emphasis -> oknu &konqueror;ja.</para -></listitem -></varlistentry -> <varlistentry -><term ->Prikaži datoteko v ločenem pregledovalniku</term -> <listitem -><para ->To bo povzročilo nastanek ločenega okna za prikaz te zvrsti MIME.</para -></listitem -></varlistentry -> <varlistentry -><term ->Uporabi nastavitve skupine.</term -> <listitem -><para ->To bo povzročilo, da zvrst mime uporabi nastavitve za skupino zvrsti mime. (če urejate zvočno zvrst mime, potem bodo uporabljene nastavitve za skupino za zvoke (audio)).</para -></listitem -></varlistentry -> </variablelist> - -<para ->Pod tem je seznamsko polje z oznako <guilabel ->Želeni vrstni red storitev</guilabel -></para> - -<para ->Ko ste v &konqueror;-ju lahko kliknete z <mousebutton ->desnim</mousebutton -> gumbom miške in pojavil se vam bo menu z oznako <guimenu ->Predogled z...</guimenu ->. To okno navaja programe, ki se bodo pojavili, v vrstnem redu pojavitve, pod tem menujem.</para> - -<para ->Da spremenite vrstni red, lahko uporabite gumba <guibutton ->Pomakni gor</guibutton -> in <guibutton ->Pomakni dol</guibutton ->.</para> +<title>Vključeno</title> +<para>S klikom na jeziček <guilabel>Vključeno</guilabel> se vam prikažejo:</para> + +<para>Trije izbirni gumbi z oznako <guilabel>Dejanje dobljeno z levim klikom</guilabel>. To določa kako &konqueror; prikaže izbrano zvrst &MIME;.</para> + +<variablelist> <varlistentry><term>Prikaži datoteko v vključenem pregledovalniku</term> <listitem><para>Če je to izbrano, bo datoteka prikazana <emphasis>v</emphasis> oknu &konqueror;ja.</para></listitem></varlistentry> <varlistentry><term>Prikaži datoteko v ločenem pregledovalniku</term> <listitem><para>To bo povzročilo nastanek ločenega okna za prikaz te zvrsti MIME.</para></listitem></varlistentry> <varlistentry><term>Uporabi nastavitve skupine.</term> <listitem><para>To bo povzročilo, da zvrst mime uporabi nastavitve za skupino zvrsti mime. (če urejate zvočno zvrst mime, potem bodo uporabljene nastavitve za skupino za zvoke (audio)).</para></listitem></varlistentry> </variablelist> + +<para>Pod tem je seznamsko polje z oznako <guilabel>Želeni vrstni red storitev</guilabel></para> + +<para>Ko ste v &konqueror;-ju lahko kliknete z <mousebutton>desnim</mousebutton> gumbom miške in pojavil se vam bo menu z oznako <guimenu>Predogled z...</guimenu>. To okno navaja programe, ki se bodo pojavili, v vrstnem redu pojavitve, pod tem menujem.</para> + +<para>Da spremenite vrstni red, lahko uporabite gumba <guibutton>Pomakni gor</guibutton> in <guibutton>Pomakni dol</guibutton>.</para> </sect3> <sect3 id="file-assoc-use-done"> -<title ->Narediti spremembe trajne</title> +<title>Narediti spremembe trajne</title> -<para ->Ko ste končali s spreminjanjem zvrsti mime, lahko kliknete <guibutton ->Uporabi</guibutton ->, da postanejo vaše spremembe trajne, a vseeno ostanete v tem modulu.</para> +<para>Ko ste končali s spreminjanjem zvrsti mime, lahko kliknete <guibutton>Uporabi</guibutton>, da postanejo vaše spremembe trajne, a vseeno ostanete v tem modulu.</para> -<para ->Lahko kliknete <guibutton ->V redu</guibutton ->, da postanejo vaše spremembe trajne in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para> +<para>Lahko kliknete <guibutton>V redu</guibutton>, da postanejo vaše spremembe trajne in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para> -<para ->Lahko kliknete <guibutton ->Prekliči</guibutton ->, da prekličete vsakršne spremembe in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para> +<para>Lahko kliknete <guibutton>Prekliči</guibutton>, da prekličete vsakršne spremembe in se vrnete na glavni zaslon nadzornega središča.</para> </sect3> </sect2> <sect2 id="file-assoc-author"> -<title ->Avtor razdelka</title> -<para ->Mike McBride <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></para> -<para ->Prevod: Andrej Vernekar <email ->andrej.vernekar@moj.net</email ->; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<title>Avtor razdelka</title> +<para>Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> +<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email>; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook index b80c6d1edf3..d0abc35e1fd 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/index.docbook @@ -2,321 +2,112 @@ <!DOCTYPE book PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <book lang="&language;"> <bookinfo> -<title ->Nadzorno središče &kde;</title> +<title>Nadzorno središče &kde;</title> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Michael</firstname -> <surname ->McBride</surname -> <affiliation -><address -><email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></address -></affiliation -> </author> +<author> <firstname>Michael</firstname> <surname>McBride</surname> <affiliation><address><email>mpmcbride7@yahoo.com</email></address></affiliation> </author> </authorgroup> -<legalnotice ->&FDLNotice;</legalnotice> +<legalnotice>&FDLNotice;</legalnotice> -<date ->2002-02-02</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-02</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <abstract> -<para ->Ta dokumentacija opisuje Nadzorno središče &kde;.</para> +<para>Ta dokumentacija opisuje Nadzorno središče &kde;.</para> </abstract> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->kcontrol</keyword> -<keyword ->nastavitev</keyword> -<keyword ->nastavitve</keyword> -<keyword ->modul</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>kcontrol</keyword> +<keyword>nastavitev</keyword> +<keyword>nastavitve</keyword> +<keyword>modul</keyword> </keywordset> </bookinfo> <chapter id="introduction"> -<title ->Nadzorno središče &kde;</title> - -<para -> Nadzorno središče KDE (od sedaj naprej preprosto le <quote ->nadzorno središče</quote ->) ponuja centraliziran in udoben način nastavljanja lastnosti &kde;. </para> - -<para -> Nadzorno središče je zgrajeno iz mnogih modulov. Vsak modul je samostojen program, vendar pa Nadzorno središče uredi vse te programe na eni sami, udobni lokaciji. </para> - -<tip -> <para -> Vsak modul nadzornega središča se lahko izvede samostojno </para -> <para -> Poglejte razdelek <link linkend="control-center-run-indiv" ->Zagon posameznih modulov</link -> za več informacij. </para -> </tip> - -<para -> Nadzorno središče združuje nastavitvene module v kategorije tako, da jih je lahko najti. Znotraj vsake kategorije nadzorno središče prikaže vse module v obliki seznama, tako da je lažje najti ustrezen nastavitveni modul. </para> +<title>Nadzorno središče &kde;</title> + +<para> Nadzorno središče KDE (od sedaj naprej preprosto le <quote>nadzorno središče</quote>) ponuja centraliziran in udoben način nastavljanja lastnosti &kde;. </para> + +<para> Nadzorno središče je zgrajeno iz mnogih modulov. Vsak modul je samostojen program, vendar pa Nadzorno središče uredi vse te programe na eni sami, udobni lokaciji. </para> + +<tip> <para> Vsak modul nadzornega središča se lahko izvede samostojno </para> <para> Poglejte razdelek <link linkend="control-center-run-indiv">Zagon posameznih modulov</link> za več informacij. </para> </tip> + +<para> Nadzorno središče združuje nastavitvene module v kategorije tako, da jih je lahko najti. Znotraj vsake kategorije nadzorno središče prikaže vse module v obliki seznama, tako da je lažje najti ustrezen nastavitveni modul. </para> </chapter> <chapter id="control-center"> -<title ->Uporaba nadzornega središča;</title> +<title>Uporaba nadzornega središča;</title> -<para -> Naslednji razdelek podrobno opisuje uporabo nadzornega središča samega. Za informacije o posameznih modulih poglejte prosim v <link linkend="module" ->Moduli nadzornega središča</link -> </para> +<para> Naslednji razdelek podrobno opisuje uporabo nadzornega središča samega. Za informacije o posameznih modulih poglejte prosim v <link linkend="module">Moduli nadzornega središča</link> </para> <sect1 id="control-center-starting"> -<title ->Zagon &kcontrol;-a</title> - -<para -> Nadzorno središče lahko poženete na 3 načine: </para> - -<orderedlist -> <listitem -> <para -> Z izbiro <menuchoice -><guimenu ->gumba K </guimenu -><guimenuitem ->Nadzorno središče</guimenuitem -></menuchoice -> s &kde; pulta. </para -> </listitem -> <listitem -> <para -> S pritiskom <keycombo action="simul" ->&Alt;<keycap ->F2</keycap -></keycombo ->. </para -> <para -> To bo prikazalo pogovorno okno. Vtpikajte <userinput -><command ->kcontrol</command -></userinput -> in kliknite <guibutton ->Poženi</guibutton ->. </para -> </listitem -> <listitem -> <para -> Na katerikoli lupini lahko vtipkate <command ->kcontrol &</command ->. </para -> </listitem -> </orderedlist -> - -<para -> Vse tri metode so enakovredne in dajo enak rezultat. </para> +<title>Zagon &kcontrol;-a</title> + +<para> Nadzorno središče lahko poženete na 3 načine: </para> + +<orderedlist> <listitem> <para> Z izbiro <menuchoice><guimenu>gumba K </guimenu><guimenuitem>Nadzorno središče</guimenuitem></menuchoice> s &kde; pulta. </para> </listitem> <listitem> <para> S pritiskom <keycombo action="simul">&Alt;<keycap>F2</keycap></keycombo>. </para> <para> To bo prikazalo pogovorno okno. Vtpikajte <userinput><command>kcontrol</command></userinput> in kliknite <guibutton>Poženi</guibutton>. </para> </listitem> <listitem> <para> Na katerikoli lupini lahko vtipkate <command>kcontrol &</command>. </para> </listitem> </orderedlist> + +<para> Vse tri metode so enakovredne in dajo enak rezultat. </para> </sect1> -<sect1 id="control-center-screen" -> -<title ->Zaslon nadzornega središča</title> - -<para -> Ko poženete nadzorno središče se pojavi okno, ki je lahko razdeljeno na 3 funkcijske dele. </para> - -<screenshot -> <screeninfo ->Posnetek zaslona</screeninfo -> <mediaobject -> <imageobject -> <imagedata fileref="screenshot.png" format="PNG"/> </imageobject -> <textobject -> <phrase ->Posnetek zaslona</phrase -> </textobject -> <caption -> <para ->Zaslon nadzornega središča &kde;</para -> </caption -> </mediaobject -> </screenshot -> - -<para -> Na vrhu je izbirna letev. Ta vam ponuja hiter dostop do večine možnosti, ki jih ponuja Nadzorno središče. Menuji so podrobneje opisani v <link linkend="control-center-menus" ->Menuji nadzornega središča &kde;</link -> </para> - -<para -> Na levi strani je stolpec. Tukaj izbirate katere module želite nastaviti. O tem, kako navigirati po modulih se lahko poučite v razdelku <link linkend="module-intro" ->Navigacijski moduli</link ->. </para> - -<para -> Glavno polje vam prikazuje nekatere uporabne podatke. </para> - -<para -> V tem primeru delamo v &kde; 2.99, Nadzorno središče pa smo pognali kot uporabnik <systemitem class="username" ->matej</systemitem ->, računalnik se imenuje <systemitem class="systemname" ->streznik</systemitem ->, operacijski sistem je &Linux;, jedro različice 2.2.14-5, na Pentiumu. </para> +<sect1 id="control-center-screen"> +<title>Zaslon nadzornega središča</title> + +<para> Ko poženete nadzorno središče se pojavi okno, ki je lahko razdeljeno na 3 funkcijske dele. </para> + +<screenshot> <screeninfo>Posnetek zaslona</screeninfo> <mediaobject> <imageobject> <imagedata fileref="screenshot.png" format="PNG"/> </imageobject> <textobject> <phrase>Posnetek zaslona</phrase> </textobject> <caption> <para>Zaslon nadzornega središča &kde;</para> </caption> </mediaobject> </screenshot> + +<para> Na vrhu je izbirna letev. Ta vam ponuja hiter dostop do večine možnosti, ki jih ponuja Nadzorno središče. Menuji so podrobneje opisani v <link linkend="control-center-menus">Menuji nadzornega središča &kde;</link> </para> + +<para> Na levi strani je stolpec. Tukaj izbirate katere module želite nastaviti. O tem, kako navigirati po modulih se lahko poučite v razdelku <link linkend="module-intro">Navigacijski moduli</link>. </para> + +<para> Glavno polje vam prikazuje nekatere uporabne podatke. </para> + +<para> V tem primeru delamo v &kde; 2.99, Nadzorno središče pa smo pognali kot uporabnik <systemitem class="username">matej</systemitem>, računalnik se imenuje <systemitem class="systemname">streznik</systemitem>, operacijski sistem je &Linux;, jedro različice 2.2.14-5, na Pentiumu. </para> </sect1> <sect1 id="control-center-menus"> -<title ->Menuji &kcontrol;-a</title> +<title>Menuji &kcontrol;-a</title> -<para -> Naslednji razdelek vam poda kratek opis, kaj dela vsak ukaz posebej v menujih. </para> +<para> Naslednji razdelek vam poda kratek opis, kaj dela vsak ukaz posebej v menujih. </para> <sect2 id="control-center-menu-file"> -<title ->Menu <guimenu ->Datoteka</guimenu -></title> - -<para -> Menu <guimenu ->Datoteka</guimenu -> ima le en vnos. </para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><menuchoice -> <shortcut -> <keycombo action="simul" ->&Ctrl;<keycap ->Q</keycap -></keycombo -> </shortcut -> <guimenu ->Datoteka</guimenu -> <guimenuitem ->Končaj</guimenuitem -> </menuchoice -></term -> <listitem -> <para -> <action ->Zapre nadzorno središče.</action -> </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title>Menu <guimenu>Datoteka</guimenu></title> + +<para> Menu <guimenu>Datoteka</guimenu> ima le en vnos. </para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><menuchoice> <shortcut> <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Q</keycap></keycombo> </shortcut> <guimenu>Datoteka</guimenu> <guimenuitem>Končaj</guimenuitem> </menuchoice></term> <listitem> <para> <action>Zapre nadzorno središče.</action> </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect2> <sect2 id="control-center-menu-view"> -<title ->Menu <guimenu ->Videz</guimenu -></title> - -<para -> Te možnosti določajo, kako izgleda in se obnaša izbira modulov. </para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><menuchoice -><guimenu ->Videz</guimenu -> <guimenuitem ->Način</guimenuitem -> </menuchoice -></term -> <listitem -> <para -> Določa, ali naj se <guimenuitem ->prikaže drevo</guimenuitem -> ali pa <guimenuitem ->ikone</guimenuitem ->. </para -> <para -> V <guimenuitem ->drevesnem pogledu</guimenuitem -> se vsak podmenu pokaže kot zamaknjen seznam. </para -> <para -> V <guimenuitem ->ikonskem</guimenuitem -> pogledu povzroči klik na kategorijo, da le ta izgine in je nadomeščena s seznamom modulov. Da se vrnete v vaše kategorije uporabite gumb <guiicon ->navzgor</guiicon ->. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><menuchoice -> <guimenu ->Videz</guimenu -> <guisubmenu ->Velikost ikon</guisubmenu -> </menuchoice -></term -> <listitem -> <para -> Z uporabo te možnosti lahko izberete <guimenuitem ->majhne</guimenuitem ->, <guimenuitem ->srednje</guimenuitem -> ali <guimenuitem ->velike</guimenuitem -> ikone za izbiro modulov. </para -> <note -><para -> Ta vnos v menuju nadzoruje samo velikost ikon, če ste v pogledu <guimenuitem ->Pokaži ikone</guimenuitem ->. Če izberete <guimenuitem ->Prikaži drevo</guimenuitem ->, potem bodo uporabljene majhne ikone, ne glede na to, katera velikost je bila pred tem izbrana z možnostjo<guimenuitem ->Ikonski pogled</guimenuitem ->. </para -> </note -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist -> +<title>Menu <guimenu>Videz</guimenu></title> + +<para> Te možnosti določajo, kako izgleda in se obnaša izbira modulov. </para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><menuchoice><guimenu>Videz</guimenu> <guimenuitem>Način</guimenuitem> </menuchoice></term> <listitem> <para> Določa, ali naj se <guimenuitem>prikaže drevo</guimenuitem> ali pa <guimenuitem>ikone</guimenuitem>. </para> <para> V <guimenuitem>drevesnem pogledu</guimenuitem> se vsak podmenu pokaže kot zamaknjen seznam. </para> <para> V <guimenuitem>ikonskem</guimenuitem> pogledu povzroči klik na kategorijo, da le ta izgine in je nadomeščena s seznamom modulov. Da se vrnete v vaše kategorije uporabite gumb <guiicon>navzgor</guiicon>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><menuchoice> <guimenu>Videz</guimenu> <guisubmenu>Velikost ikon</guisubmenu> </menuchoice></term> <listitem> <para> Z uporabo te možnosti lahko izberete <guimenuitem>majhne</guimenuitem>, <guimenuitem>srednje</guimenuitem> ali <guimenuitem>velike</guimenuitem> ikone za izbiro modulov. </para> <note><para> Ta vnos v menuju nadzoruje samo velikost ikon, če ste v pogledu <guimenuitem>Pokaži ikone</guimenuitem>. Če izberete <guimenuitem>Prikaži drevo</guimenuitem>, potem bodo uporabljene majhne ikone, ne glede na to, katera velikost je bila pred tem izbrana z možnostjo<guimenuitem>Ikonski pogled</guimenuitem>. </para> </note> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect2> <sect2 id="control-center-menu-mod"> -<title ->Menu <guimenu ->Moduli</guimenu -></title> +<title>Menu <guimenu>Moduli</guimenu></title> -<para -> Menu modulov je bližnjica, ki vas neposredno odpelje do kateregakoli modula v nadzornem središču. </para> +<para> Menu modulov je bližnjica, ki vas neposredno odpelje do kateregakoli modula v nadzornem središču. </para> </sect2> <sect2 id="control-center-menu-help"> -<title ->Menu <guimenu ->Pomoč</guimenu -></title> +<title>Menu <guimenu>Pomoč</guimenu></title> &help.menu.documentation; @@ -325,53 +116,18 @@ </sect1> <sect1 id="control-center-exiting"> -<title ->Zapuščanje nadzornega središča &kde;</title> - -<para -> Nadzorno središče lahko zapustite na enega izmed treh načinov: </para> - -<itemizedlist -> <listitem -> <para -> Izberite <menuchoice -><guimenu ->Datoteka</guimenu -> <guimenuitem ->Končaj</guimenuitem -></menuchoice -> v menujski vrstici. </para -> </listitem -> <listitem -> <para ->Pritisnite <keycombo action="simul" ->&Ctrl;<keycap ->Q</keycap -></keycombo ->. </para -> </listitem -> <listitem -> <para -> Kliknite na gumb <guiicon ->Zapri</guiicon -> na okvirju, ki obdaja nadzorno središče. </para -> </listitem -> </itemizedlist> +<title>Zapuščanje nadzornega središča &kde;</title> + +<para> Nadzorno središče lahko zapustite na enega izmed treh načinov: </para> + +<itemizedlist> <listitem> <para> Izberite <menuchoice><guimenu>Datoteka</guimenu> <guimenuitem>Končaj</guimenuitem></menuchoice> v menujski vrstici. </para> </listitem> <listitem> <para>Pritisnite <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Q</keycap></keycombo>. </para> </listitem> <listitem> <para> Kliknite na gumb <guiicon>Zapri</guiicon> na okvirju, ki obdaja nadzorno središče. </para> </listitem> </itemizedlist> </sect1> <sect1 id="control-center-run-indiv"> -<title ->Zagon posameznih modulov</title> - -<para -> Posamezne module lahko poženete, ne da bi pognali kcontrol z izbiro <menuchoice -><guimenu ->K gumba</guimenu -> <guisubmenu ->Priljubljenosti</guisubmenu -> </menuchoice -> preko &kde; pulta. V podmenujih lahko izberete modul, ki ga želite pognati. </para> +<title>Zagon posameznih modulov</title> + +<para> Posamezne module lahko poženete, ne da bi pognali kcontrol z izbiro <menuchoice><guimenu>K gumba</guimenu> <guisubmenu>Priljubljenosti</guisubmenu> </menuchoice> preko &kde; pulta. V podmenujih lahko izberete modul, ki ga želite pognati. </para> </sect1> @@ -380,328 +136,153 @@ <!--*****************************************************************--> <chapter id="module"> -<title ->Moduli &kcontrol;-a</title> - -<para -> Z namenom narediti čim bolj preprosto kot je mogoče, ima &kcontrol; organizirane podobne lastnosti po skupinah. Vsaka skupina se imenuje modul. Ko kliknete na ime modula v levem oknu, boste videli možnosti, ki jih ponuja modul na desni strani. </para> - -<para -> Vsak modul bo imel nekaj ali vse od naslednjih možnosti: </para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term ->Pomoč</term -> <listitem -> <para -> Ta gumb vam bo odprl pomoč, ki se nanaša na trenutni modul. Gumb vam bo pokazal kratko stran z vsebino v levem oknu. Na dnu tega okna lahko kliknite na povezavo, da dobite bolj podrobne informacije. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Uporabi privzeto</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Ta gumb bo obnovil ta modul na njegove privzete vrednosti. Da shranite možnosti morate klikniti na <guibutton ->V redu</guibutton ->. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guibutton ->Uveljavi</guibutton -></term -> <listitem -> <para -> Klik na ta gumb bo shranil vse spremembe v &kde;. Če ste kaj spremenili, bo klik na gumb <guibutton ->Uveljavi</guibutton -> uveljavil učinek. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guibutton ->Resetiraj</guibutton -></term -> <listitem -> <para -> Ta gumb bo <quote ->resetiral</quote -> modul. Točen učinek bo odvisen od modula. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> - -<note -> <para -> Preden lahko zamenjate na drug modul, morate najprej shraniti možnosti prvega modula z gumbom <guibutton ->Uveljavi</guibutton ->. </para -> <para -> Če želite zamenjati brez da bi shranili spremembe, boste vprašani, če želite shraniti vaše spremembe ali če jih želite zavreči. </para -> </note> +<title>Moduli &kcontrol;-a</title> + +<para> Z namenom narediti čim bolj preprosto kot je mogoče, ima &kcontrol; organizirane podobne lastnosti po skupinah. Vsaka skupina se imenuje modul. Ko kliknete na ime modula v levem oknu, boste videli možnosti, ki jih ponuja modul na desni strani. </para> + +<para> Vsak modul bo imel nekaj ali vse od naslednjih možnosti: </para> + +<variablelist> <varlistentry> <term>Pomoč</term> <listitem> <para> Ta gumb vam bo odprl pomoč, ki se nanaša na trenutni modul. Gumb vam bo pokazal kratko stran z vsebino v levem oknu. Na dnu tega okna lahko kliknite na povezavo, da dobite bolj podrobne informacije. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi privzeto</guilabel></term> <listitem> <para> Ta gumb bo obnovil ta modul na njegove privzete vrednosti. Da shranite možnosti morate klikniti na <guibutton>V redu</guibutton>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guibutton>Uveljavi</guibutton></term> <listitem> <para> Klik na ta gumb bo shranil vse spremembe v &kde;. Če ste kaj spremenili, bo klik na gumb <guibutton>Uveljavi</guibutton> uveljavil učinek. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guibutton>Resetiraj</guibutton></term> <listitem> <para> Ta gumb bo <quote>resetiral</quote> modul. Točen učinek bo odvisen od modula. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> + +<note> <para> Preden lahko zamenjate na drug modul, morate najprej shraniti možnosti prvega modula z gumbom <guibutton>Uveljavi</guibutton>. </para> <para> Če želite zamenjati brez da bi shranili spremembe, boste vprašani, če želite shraniti vaše spremembe ali če jih želite zavreči. </para> </note> <sect1 id="module-intro"> -<title ->Navigacijski moduli</title> +<title>Navigacijski moduli</title> -<para -> To je seznam <emphasis ->standardnih</emphasis -> nastavitvenih modulov (razporejenih po kategorijah), ki pridejo s paketom <application role="package" ->KDE base</application ->. Upoštevajte prosim, da je lahko na vašem sistemu mnogo več modulov, če ste namestili dodatno programsko opremo. </para> +<para> To je seznam <emphasis>standardnih</emphasis> nastavitvenih modulov (razporejenih po kategorijah), ki pridejo s paketom <application role="package">KDE base</application>. Upoštevajte prosim, da je lahko na vašem sistemu mnogo več modulov, če ste namestili dodatno programsko opremo. </para> <!-- Commented until fixed arrangement is made --> <!-- <variablelist> <varlistentry> -<term ->File Browsing</term> +<term>File Browsing</term> <listitem> <para> -<link linkend="file-assoc" ->File Associations</link ->, -<link linkend="file-manager" ->File Manager</link ->, +<link linkend="file-assoc">File Associations</link>, +<link linkend="file-manager">File Manager</link>, </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Look and Feel</term> +<term>Look and Feel</term> <listitem> <para> -<link linkend="background" ->Background</link ->, -<!- - <link linkend="borders" ->Borders</link ->,- -> -<link linkend="color" ->Colors</link ->, -<link linkend="desktop" ->Desktop</link ->, -<link linkend="fonts" ->Fonts</link ->, -<link linkend="icons" ->Icons</link ->, -<!- - <link linkend="iconstyle" ->Icon Style</link ->, - -> -<link linkend="key-bindings" ->Key Bindings</link ->, -<link linkend="launch-feedback" ->Launch feedback</link ->, -<link linkend="panel" ->Panel</link ->, -<link linkend="screensaver" ->Screensaver</link ->, -<link linkend="style" ->Style</link ->, -<link linkend="sys-notify" ->System Notifications</link ->, -<link linkend="taskbar" ->Taskbar</link ->, -<link linkend="theme-manager" ->Theme Manager</link ->, -<!- - <link linkend="numbername" ->Virtual Desktops</link ->,- -> -<link linkend="window-behavior" ->Window Behavior</link ->, -<link linkend="window-deco" ->Window Decoration</link ->. +<link linkend="background">Background</link>, +<!- - <link linkend="borders">Borders</link>,- -> +<link linkend="color">Colors</link>, +<link linkend="desktop">Desktop</link>, +<link linkend="fonts">Fonts</link>, +<link linkend="icons">Icons</link>, +<!- - <link linkend="iconstyle">Icon Style</link>, - -> +<link linkend="key-bindings">Key Bindings</link>, +<link linkend="launch-feedback">Launch feedback</link>, +<link linkend="panel">Panel</link>, +<link linkend="screensaver">Screensaver</link>, +<link linkend="style">Style</link>, +<link linkend="sys-notify">System Notifications</link>, +<link linkend="taskbar">Taskbar</link>, +<link linkend="theme-manager">Theme Manager</link>, +<!- - <link linkend="numbername">Virtual Desktops</link>,- -> +<link linkend="window-behavior">Window Behavior</link>, +<link linkend="window-deco">Window Decoration</link>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Network</term> +<term>Network</term> <listitem> <para> -<link linkend="e-mail" ->E-Mail</link ->, -<link linkend="lan-browsing" ->LAN Browsing</link ->, -<link linkend="timeouts" ->Preferences</link ->, <!- - FIXME - -> -<link linkend="socks" ->SOCKS</link ->, -<link linkend="talk" ->Talk Configuration</link> -<link linkend="windows-shares" ->Windows Shares</link> +<link linkend="e-mail">E-Mail</link>, +<link linkend="lan-browsing">LAN Browsing</link>, +<link linkend="timeouts">Preferences</link>, <!- - FIXME - -> +<link linkend="socks">SOCKS</link>, +<link linkend="talk">Talk Configuration</link> +<link linkend="windows-shares">Windows Shares</link> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Peripherals</term> +<term>Peripherals</term> <listitem> <para> -<link linkend="kbd" ->Keyboard</link ->, -<link linkend="mouse" ->Mouse</link> +<link linkend="kbd">Keyboard</link>, +<link linkend="mouse">Mouse</link> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Personalization</term> +<term>Personalization</term> <listitem> <para> -<link linkend="accessibility" ->Accessibility</link ->, -<link linkend="locale" ->Country !amp-internal! Language</link ->, -<link linkend="crypto" ->Crypto</link ->, -<!- - <link linkend="kblayout" ->Keyboard Layout</link ->, - -> -<link linkend="passwords" ->Passwords</link> -<link linkend="spell-checking" ->Spell Checking</link ->. +<link linkend="accessibility">Accessibility</link>, +<link linkend="locale">Country !amp-internal! Language</link>, +<link linkend="crypto">Crypto</link>, +<!- - <link linkend="kblayout">Keyboard Layout</link>, - -> +<link linkend="passwords">Passwords</link> +<link linkend="spell-checking">Spell Checking</link>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Power Control</term> +<term>Power Control</term> <listitem> <para> -<link linkend="battery-monitor" ->Battery Monitor</link ->, -<link linkend="energy" ->Energy</link ->, -<link linkend="powerctrl" ->Laptop Power Control</link ->, -<link linkend="lowbatcrit" ->Low Battery Critical</link ->, -<link linkend="lowbatwarn" ->Low Battery Warning</link> +<link linkend="battery-monitor">Battery Monitor</link>, +<link linkend="energy">Energy</link>, +<link linkend="powerctrl">Laptop Power Control</link>, +<link linkend="lowbatcrit">Low Battery Critical</link>, +<link linkend="lowbatwarn">Low Battery Warning</link> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Sound</term> +<term>Sound</term> <listitem> <para> -<link linkend="midi" ->Midi</link ->, -<link linkend="mixer" ->Mixer</link ->, -<link linkend="sndserver" ->Sound Server</link ->, -<link linkend="bell" ->System Bell</link> +<link linkend="midi">Midi</link>, +<link linkend="mixer">Mixer</link>, +<link linkend="sndserver">Sound Server</link>, +<link linkend="bell">System Bell</link> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->System</term> +<term>System</term> <listitem> <para> -<link linkend="datetime" ->Date and Time</link ->, -<link linkend="konsole" ->&konsole;</link ->, -<link linkend="login-manager" ->Login Manager</link ->, -<link linkend="print-manager" ->Printing Manager</link ->, -<link linkend="sessions" ->Session Manager</link ->, +<link linkend="datetime">Date and Time</link>, +<link linkend="konsole">&konsole;</link>, +<link linkend="login-manager">Login Manager</link>, +<link linkend="print-manager">Printing Manager</link>, +<link linkend="sessions">Session Manager</link>, </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> -<term ->Web Browsing</term> +<term>Web Browsing</term> <listitem> <para> -<link linkend="cookie" ->Cookies</link ->, -<link linkend="ebrowse" ->Enhanced Browsing</link ->, -<link linkend="konq-browsing" ->Konqueror Browser</link ->, -<link linkend="nsplugins" ->Netscape Plugins</link ->, -<link linkend="proxies" ->Proxies !amp-internal! Cache</link ->, -<link linkend="stylesheets" ->Stylesheets</link ->, -<link linkend="user-agent" ->User Agent</link ->, +<link linkend="cookie">Cookies</link>, +<link linkend="ebrowse">Enhanced Browsing</link>, +<link linkend="konq-browsing">Konqueror Browser</link>, +<link linkend="nsplugins">Netscape Plugins</link>, +<link linkend="proxies">Proxies !amp-internal! Cache</link>, +<link linkend="stylesheets">Stylesheets</link>, +<link linkend="user-agent">User Agent</link>, </para> </listitem> </varlistentry> -</variablelist ->--> +</variablelist>--> </sect1> @@ -711,186 +292,43 @@ </chapter> <chapter id="laptop"> -<title ->Moduli za prenosne računalnike</title> - -<para -> Če želite uporabljati module za prenosnike, morate imeti nameščen paket <acronym ->APM</acronym -> v vašem jedru. Uporabne informacije kako to naredite lahko najdete na <ulink url="http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html" ->http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html</ulink -> in v mini-HOWTO Battery Powered Linux na <ulink url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html" ->http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html</ulink ->. </para> - -<para -> Če hočete, da vam delujeta ukaza <guimenuitem ->izključen</guimenuitem -> in <guimenuitem ->ustavljen</guimenuitem ->, bi morali namestiti &Linux; <application ->apmd</application -> paket (različica 2.4 ali novejša). Če jih želite uporabljati z ne-root računom, morate označiti <application ->apm</application -> z ukazom <quote ->nastavi uid root</quote ->. </para> - -<para -> Da naredite to, se prijavite kot <systemitem class="username" ->root</systemitem -> in vnesite: </para> +<title>Moduli za prenosne računalnike</title> + +<para> Če želite uporabljati module za prenosnike, morate imeti nameščen paket <acronym>APM</acronym> v vašem jedru. Uporabne informacije kako to naredite lahko najdete na <ulink url="http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html">http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/apm.html</ulink> in v mini-HOWTO Battery Powered Linux na <ulink url="http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html">http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/mini/Battery-Powered.html</ulink>. </para> + +<para> Če hočete, da vam delujeta ukaza <guimenuitem>izključen</guimenuitem> in <guimenuitem>ustavljen</guimenuitem>, bi morali namestiti &Linux; <application>apmd</application> paket (različica 2.4 ali novejša). Če jih želite uporabljati z ne-root računom, morate označiti <application>apm</application> z ukazom <quote>nastavi uid root</quote>. </para> + +<para> Da naredite to, se prijavite kot <systemitem class="username">root</systemitem> in vnesite: </para> <screen> -<prompt ->%</prompt -><userinput -><command ->chown</command -> <option ->root -/usr/bin/apm</option ->;<command ->chmod</command -> <option ->+s -/usr/bin/apm</option -></userinput> +<prompt>%</prompt><userinput><command>chown</command> <option>root +/usr/bin/apm</option>;<command>chmod</command> <option>+s +/usr/bin/apm</option></userinput> </screen> <warning> -<para -> S tem boste dovolili vsakemu uporabniku vašega sistema, da ga izključi ali pa postavi v stanje pripravljenosti - če ste edini uporabnik, to ne bi smela biti težava. </para> - -<para -> Vedite tudi, da je vsak program, ki ima dostop od <systemitem class="username" ->korenskega</systemitem -> uporabnika potencialno lahko varnostni problem. Pazljivo bi morali določiti, če ste lahko zaskrbleni zaradi varnosti <emphasis ->preden</emphasis -> date kateremukoli programu <systemitem class="username" ->root</systemitem -> dovoljenja. </para> +<para> S tem boste dovolili vsakemu uporabniku vašega sistema, da ga izključi ali pa postavi v stanje pripravljenosti - če ste edini uporabnik, to ne bi smela biti težava. </para> + +<para> Vedite tudi, da je vsak program, ki ima dostop od <systemitem class="username">korenskega</systemitem> uporabnika potencialno lahko varnostni problem. Pazljivo bi morali določiti, če ste lahko zaskrbleni zaradi varnosti <emphasis>preden</emphasis> date kateremukoli programu <systemitem class="username">root</systemitem> dovoljenja. </para> </warning> </chapter> <chapter id="credits"> -<title ->Zahvala in licence</title> - -<para ->&kcontrol;</para> -<para ->Pravice razširjanja programa 1997-2001 Razvijalci nadzornega središča &kde;</para> -<para ->Prispevali so:</para> - -<itemizedlist -> <listitem -><para ->Matthias Hoelzer-Kluepfel <email ->hoelzer@kde.org</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Matthias Elter <email ->elter@kde.org</email -></para -></listitem -> </itemizedlist> - -<para ->Dokumentacija: <trademark class="copyright" ->copyright 2000 Michael McBride</trademark -> <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></para> - -<para ->Prispevali so:</para> - -<itemizedlist -> <listitem -><para ->Paul Campbell <email ->paul@taniwha.com</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Helge Deller <email ->helge.deller@ruhruni-bochum.de</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Mark Donohoe </para -></listitem -> <listitem -><para ->Pat Dowler</para -></listitem -> <listitem -><para ->Duncan Haldane <email ->duncan@kde.org</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Steffen Hansen <email ->stefh@mip.ou.dk</email ->.</para -></listitem -> <listitem -><para ->Matthias Hoelzer-Kluepfel <email ->hoelzer@kde.org</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Martin Jones <email ->mjones@kde.org</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Jost Schenck <email ->jost@schenck.de</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Jonathan Singer <email ->jsinger@leeta.net</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Thomas Tanghus<email ->tanghus@earthling.net</email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Krishna Tateneni <email ->tateneni@pluto.njcc.com -></email -></para -></listitem -> <listitem -><para ->Ellis Whitehead <email ->ewhitehe@uni-freiburg.de</email -></para -></listitem -> </itemizedlist> -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<title>Zahvala in licence</title> + +<para>&kcontrol;</para> +<para>Pravice razširjanja programa 1997-2001 Razvijalci nadzornega središča &kde;</para> +<para>Prispevali so:</para> + +<itemizedlist> <listitem><para>Matthias Hoelzer-Kluepfel <email>hoelzer@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Matthias Elter <email>elter@kde.org</email></para></listitem> </itemizedlist> + +<para>Dokumentacija: <trademark class="copyright">copyright 2000 Michael McBride</trademark> <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> + +<para>Prispevali so:</para> + +<itemizedlist> <listitem><para>Paul Campbell <email>paul@taniwha.com</email></para></listitem> <listitem><para>Helge Deller <email>helge.deller@ruhruni-bochum.de</email></para></listitem> <listitem><para>Mark Donohoe </para></listitem> <listitem><para>Pat Dowler</para></listitem> <listitem><para>Duncan Haldane <email>duncan@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Steffen Hansen <email>stefh@mip.ou.dk</email>.</para></listitem> <listitem><para>Matthias Hoelzer-Kluepfel <email>hoelzer@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Martin Jones <email>mjones@kde.org</email></para></listitem> <listitem><para>Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para></listitem> <listitem><para>Jonathan Singer <email>jsinger@leeta.net</email></para></listitem> <listitem><para>Thomas Tanghus<email>tanghus@earthling.net</email></para></listitem> <listitem><para>Krishna Tateneni <email>tateneni@pluto.njcc.com></email></para></listitem> <listitem><para>Ellis Whitehead <email>ewhitehe@uni-freiburg.de</email></para></listitem> </itemizedlist> +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> &underFDL; &underGPL; diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook index 53da1034556..312c3dd79ab 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmcss/index.docbook @@ -2,341 +2,107 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Lauri</firstname -> <surname ->Watts</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -><affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->CSS</keyword> -<keyword ->Slogovne predloge</keyword> -<keyword ->Dostopnost</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>CSS</keyword> +<keyword>Slogovne predloge</keyword> +<keyword>Dostopnost</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="stylesheets"> -<title ->Slogovne predloge</title> +<title>Slogovne predloge</title> <sect2> -<title ->Uvod</title> - -<para ->Slogi <acronym ->CSS</acronym -> vplivajo na prikaz spletnih strani. <acronym ->CSS</acronym -> pomeni <emphasis ->C</emphasis ->ascading <emphasis ->S</emphasis ->tyle <emphasis ->S</emphasis ->heets.</para> - -<para ->&kde; lahko uporablja svojo slogovno predlogo, osnovano na preprostih postavkah in barvni shemi, ki jo uporabljate za vaše namizje. &kde; lahko uporablja tudi slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. Končno lahko določite slog še v tem modulu. Možnosti, ki so predstavljene v tem modulu so prilagojene za namene dostopnosti, posebej za ljudi s slabšim vidom.</para> - -<para ->Vaše izbire tu vplivajo na vse programe &kde;, ki izrisujejo html s &kde;-jevim lastnim izrisovalnikom z imenom tdehtml. Ti vključujejo &kmail;, &khelpcenter; in seveda &konqueror;. Tukajšnje izbire ne vplivajo na druge brskalnike, na primer na &Netscape;.</para> - -<para ->Modul ima dva lista, <guilabel ->Splošno</guilabel ->, kjer lahko izberete slogovno predlogo, ki jo uporabljate in <guilabel ->Nastavi</guilabel ->, kjer lahko oblikujete predlogo z izboljšano dostopnostjo.</para> +<title>Uvod</title> + +<para>Slogi <acronym>CSS</acronym> vplivajo na prikaz spletnih strani. <acronym>CSS</acronym> pomeni <emphasis>C</emphasis>ascading <emphasis>S</emphasis>tyle <emphasis>S</emphasis>heets.</para> + +<para>&kde; lahko uporablja svojo slogovno predlogo, osnovano na preprostih postavkah in barvni shemi, ki jo uporabljate za vaše namizje. &kde; lahko uporablja tudi slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. Končno lahko določite slog še v tem modulu. Možnosti, ki so predstavljene v tem modulu so prilagojene za namene dostopnosti, posebej za ljudi s slabšim vidom.</para> + +<para>Vaše izbire tu vplivajo na vse programe &kde;, ki izrisujejo html s &kde;-jevim lastnim izrisovalnikom z imenom tdehtml. Ti vključujejo &kmail;, &khelpcenter; in seveda &konqueror;. Tukajšnje izbire ne vplivajo na druge brskalnike, na primer na &Netscape;.</para> + +<para>Modul ima dva lista, <guilabel>Splošno</guilabel>, kjer lahko izberete slogovno predlogo, ki jo uporabljate in <guilabel>Nastavi</guilabel>, kjer lahko oblikujete predlogo z izboljšano dostopnostjo.</para> </sect2> <sect2 id="css-general"> -<title ->Splošno</title> - -<para ->Ta stran vsebuje naslednje možnosti:</para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Uporabi privzeto slogovno predlogo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->&kde; bo uporabil privzeto slogovno predlogo. Nekatere izmed barv bodo imele privzete vrednosti, ki so definirane v vaši barvni shemi. Večino nastavitev zlahka povozijo same spletne strani, ki si jih ogledujete.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Uporabi uporabniško določene slogovne predloge</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->&kde; bo uporabil slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. S pomočjo gumba za brskanje lahko lokalizirate slogovne predloge na vašem sistemu. Datoteke <acronym ->CSS</acronym -> imajo tradicionalno končnico <literal role="extension" ->.css</literal ->, vendar pa to ni zahtevano.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Uporabi dostopne slogovne predloge definirane na jezičku "lastno".</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Uporabi nastavitve, definirane na listu <guilabel ->Nastavitve</guilabel ->. Omogočenje te izbire bo aktiviralo možnosti na strani <guilabel ->Nastavitve</guilabel ->. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title>Splošno</title> + +<para>Ta stran vsebuje naslednje možnosti:</para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi privzeto slogovno predlogo</guilabel></term> <listitem> <para>&kde; bo uporabil privzeto slogovno predlogo. Nekatere izmed barv bodo imele privzete vrednosti, ki so definirane v vaši barvni shemi. Večino nastavitev zlahka povozijo same spletne strani, ki si jih ogledujete.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi uporabniško določene slogovne predloge</guilabel></term> <listitem> <para>&kde; bo uporabil slogovno predlogo, ki ste jo spisali sami. S pomočjo gumba za brskanje lahko lokalizirate slogovne predloge na vašem sistemu. Datoteke <acronym>CSS</acronym> imajo tradicionalno končnico <literal role="extension">.css</literal>, vendar pa to ni zahtevano.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Uporabi dostopne slogovne predloge definirane na jezičku "lastno".</guilabel></term> <listitem> <para>Uporabi nastavitve, definirane na listu <guilabel>Nastavitve</guilabel>. Omogočenje te izbire bo aktiviralo možnosti na strani <guilabel>Nastavitve</guilabel>. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect2> <sect2 id="css-customize"> -<title ->Prikroji</title> +<title>Prikroji</title> -<para ->Tu lahko nastavite uporabniško slogovno predlogo. Dostopne izbire predstavljajo le podmnožico navodil, ki jih lahko vključite v slogovno predlogo, namenjene pa so ljudem s slabim vidom, ki jim želimo omogočiti izdelavo slogovne predloge, s katero bodo bolje videli spletne strani in strani s pomočjo za &kde;.</para> +<para>Tu lahko nastavite uporabniško slogovno predlogo. Dostopne izbire predstavljajo le podmnožico navodil, ki jih lahko vključite v slogovno predlogo, namenjene pa so ljudem s slabim vidom, ki jim želimo omogočiti izdelavo slogovne predloge, s katero bodo bolje videli spletne strani in strani s pomočjo za &kde;.</para> -<para ->Izbire na tej strani so onemogočene, razen, če izberete <guilabel ->Uporabi slogovno predlogo za dostopnost, definirano v "Prikroji"-tab</guilabel -> na prejšnji strani.</para> +<para>Izbire na tej strani so onemogočene, razen, če izberete <guilabel>Uporabi slogovno predlogo za dostopnost, definirano v "Prikroji"-tab</guilabel> na prejšnji strani.</para> <sect3> -<title -><guilabel ->Družina pisav</guilabel -></title> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Osnovna družina</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Izberite družino pisav za uporabo v telesu besedila.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Za vse besedilo uporabi isto družino</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če omogočite to, bo za vse besedilo uporabljana ista družina pisav, ne glede na nastavitve strani, ki jo gledate. To je uporabno pri straneh, ki za naslove uporabljajo okrasne ali težko berljive pisave.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title><guilabel>Družina pisav</guilabel></title> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Osnovna družina</guilabel></term> <listitem> <para>Izberite družino pisav za uporabo v telesu besedila.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Za vse besedilo uporabi isto družino</guilabel></term> <listitem> <para>Če omogočite to, bo za vse besedilo uporabljana ista družina pisav, ne glede na nastavitve strani, ki jo gledate. To je uporabno pri straneh, ki za naslove uporabljajo okrasne ali težko berljive pisave.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3> -<title ->Velikost pisave</title> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Velikost osnovne pisave</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->To je privzeta velikost besedila na strani. Mnoge spletne strani nastavijo svoje velikosti pisav relativno glede na to privzeto vrednost, z uporabo oznak <quote ->larger</quote -> ali <quote ->+1</quote -> za večje, oziroma <quote ->smaller</quote -> ali <quote ->-1</quote -> za manjše besedilo.</para -> <para ->Mnogi ljudje načrtujejo svoje spletne strani na platformah, kjer je običajna privzeta velikost besedila prevelika, da bi jo povprečni uporabnik lahko bral, zato zelo pogosto naletimo na spletne strani, ki na ta način zahtevajo manjšo pisavo.</para -> <para ->Ta nastavitev vam bo omogočila, da nastavite privzeto pisavo na udobno velikost, tako da bodo tudi relativne velikosti dovolj povečane, da bodo še berljive.</para -> <para ->Ne pozabite, da lahko tudi v brskalniku &konqueror; vsilite minimalno velikost, tako da ni besedilo <emphasis ->nikoli</emphasis -> premajhno, da bi ga lahko prebrali. To nastavite v razdelku Spletno brskanje v modulu brskalnika &konqueror;.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Za vse elemente uporabi isto velikost</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če omogočite to izbiro, bo vse besedilo upodobljeno na vaši določeni velikosti pisave, ne glede na navodila, ki jih vsebuje stran. Relativne velikosti pisav, ki smo jih omenjali prej, in celo posebna navodila, da naj bo pisava točno določene velikosti, bodo s tem prezrta.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title>Velikost pisave</title> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Velikost osnovne pisave</guilabel></term> <listitem> <para>To je privzeta velikost besedila na strani. Mnoge spletne strani nastavijo svoje velikosti pisav relativno glede na to privzeto vrednost, z uporabo oznak <quote>larger</quote> ali <quote>+1</quote> za večje, oziroma <quote>smaller</quote> ali <quote>-1</quote> za manjše besedilo.</para> <para>Mnogi ljudje načrtujejo svoje spletne strani na platformah, kjer je običajna privzeta velikost besedila prevelika, da bi jo povprečni uporabnik lahko bral, zato zelo pogosto naletimo na spletne strani, ki na ta način zahtevajo manjšo pisavo.</para> <para>Ta nastavitev vam bo omogočila, da nastavite privzeto pisavo na udobno velikost, tako da bodo tudi relativne velikosti dovolj povečane, da bodo še berljive.</para> <para>Ne pozabite, da lahko tudi v brskalniku &konqueror; vsilite minimalno velikost, tako da ni besedilo <emphasis>nikoli</emphasis> premajhno, da bi ga lahko prebrali. To nastavite v razdelku Spletno brskanje v modulu brskalnika &konqueror;.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Za vse elemente uporabi isto velikost</guilabel></term> <listitem> <para>Če omogočite to izbiro, bo vse besedilo upodobljeno na vaši določeni velikosti pisave, ne glede na navodila, ki jih vsebuje stran. Relativne velikosti pisav, ki smo jih omenjali prej, in celo posebna navodila, da naj bo pisava točno določene velikosti, bodo s tem prezrta.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3> -<title ->Barve</title> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Črno na belem</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Mnogim slabovidnim ljudem se zdi, da je črno besedilo na beli podlagi najbolj kontrastno in zato najberljivejše. Če to velja tudi za vas, lahko to nastavite tukaj.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Bele na črnem</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Mnogim drugim slabovidnim ljudem se zdi ravno obratno, da je torej berljivejše belo besedilo na črni podlagi.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Po meri</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Nekaterim drugim ljudem pa se kljub temu zdi, da sta čista črna in bela, v kateremkoli vrstnem redu, težko berljivi. Tu lahko nastavite prilagojene barve za <guilabel ->Ozadje</guilabel -> in <guilabel ->Ospredje</guilabel ->.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Za vse besedilo uporabi isto barvo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Mnoge spletne strani uporabljajo različne, pogosto kontrastne, barve za naslove ali druge okraske. Če zaradi tega slabše berete vsebino, lahko potrdite to polje in &kde; bo uporabljalo barve, ki ste jih nastavili, za vse besedilo.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title>Barve</title> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Črno na belem</guilabel></term> <listitem> <para>Mnogim slabovidnim ljudem se zdi, da je črno besedilo na beli podlagi najbolj kontrastno in zato najberljivejše. Če to velja tudi za vas, lahko to nastavite tukaj.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Bele na črnem</guilabel></term> <listitem> <para>Mnogim drugim slabovidnim ljudem se zdi ravno obratno, da je torej berljivejše belo besedilo na črni podlagi.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Po meri</guilabel></term> <listitem> <para>Nekaterim drugim ljudem pa se kljub temu zdi, da sta čista črna in bela, v kateremkoli vrstnem redu, težko berljivi. Tu lahko nastavite prilagojene barve za <guilabel>Ozadje</guilabel> in <guilabel>Ospredje</guilabel>.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Za vse besedilo uporabi isto barvo</guilabel></term> <listitem> <para>Mnoge spletne strani uporabljajo različne, pogosto kontrastne, barve za naslove ali druge okraske. Če zaradi tega slabše berete vsebino, lahko potrdite to polje in &kde; bo uporabljalo barve, ki ste jih nastavili, za vse besedilo.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3> -<title ->Slike</title> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Prezri slike</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če si ne želite ogledati slik, jih lahko tu njihov prikaz izklopite.</para -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Prezri slike v ozadju</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Velika težava za slabovidne uporabnike je, da slike ozadja ne nudijo dovolj kontrasta, da bi lahko brali besedilo. Tu lahko onemogočite slike ozadja, ne glede na svojo zgornjo izbiro, da želite gledati vse slike.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title>Slike</title> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Prezri slike</guilabel></term> <listitem> <para>Če si ne želite ogledati slik, jih lahko tu njihov prikaz izklopite.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prezri slike v ozadju</guilabel></term> <listitem> <para>Velika težava za slabovidne uporabnike je, da slike ozadja ne nudijo dovolj kontrasta, da bi lahko brali besedilo. Tu lahko onemogočite slike ozadja, ne glede na svojo zgornjo izbiro, da želite gledati vse slike.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3> -<title ->Predogled</title> +<title>Predogled</title> -<para -><guibutton ->Ogled</guibutton -> vam omogoča videti učinke svojih sprememb. Prikazalo se bo okno, ki bo prikazovalo več vrst naslovov, prikazanih z vašo slogovno predlogo, in stavek v privzetem besedilu za telo.</para> +<para><guibutton>Ogled</guibutton> vam omogoča videti učinke svojih sprememb. Prikazalo se bo okno, ki bo prikazovalo več vrst naslovov, prikazanih z vašo slogovno predlogo, in stavek v privzetem besedilu za telo.</para> -<para ->To vam bi moralo omogočiti fino nastavitev slogovne predloge, dokler ne dobite nekaj, kar je lahko brati.</para> +<para>To vam bi moralo omogočiti fino nastavitev slogovne predloge, dokler ne dobite nekaj, kar je lahko brati.</para> -<para ->Veselo brskanje!</para> +<para>Veselo brskanje!</para> </sect3> </sect2> <sect2> -<title ->Avtorji razdelka</title> - -<para ->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email ->lauri@kde.org</email -></para> - -<para ->Prevod: Andrej Vernekar <email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></para> +<title>Avtorji razdelka</title> + +<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para> + +<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email></para> </sect2> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook index 10a9d1c6b3a..5afc69fb2f2 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmlaunch/index.docbook @@ -2,97 +2,50 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Lauri</firstname -> <surname ->Watts</surname -> </author> - -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -><affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author> + +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->povratne informacije o zagonu</keyword> -<keyword ->kurzor</keyword> -<keyword ->deloven</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>povratne informacije o zagonu</keyword> +<keyword>kurzor</keyword> +<keyword>deloven</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="launch-feedback"> -<title ->Povratne informacije o zagonu</title> +<title>Povratne informacije o zagonu</title> -<para ->Včasih je zelo moteče, da ne veste, ali ni računalnik preprosto ignoriral vašega ukaza in se ne dogaja kaj za kulisami. V tem modulu lahko prilagodite vizualne povratne informacije, ki vam pomagajo ugotoviti, ali ste resnično zadeli tisto ikono.</para> +<para>Včasih je zelo moteče, da ne veste, ali ni računalnik preprosto ignoriral vašega ukaza in se ne dogaja kaj za kulisami. V tem modulu lahko prilagodite vizualne povratne informacije, ki vam pomagajo ugotoviti, ali ste resnično zadeli tisto ikono.</para> -<para ->Tradicionalen način za prikaz tega, da je vaš računalnik aktiven je sprememba kurzorja in to lahko vklopite z izbiro <guilabel ->Vklopi zaposlen kurzor</guilabel -></para> +<para>Tradicionalen način za prikaz tega, da je vaš računalnik aktiven je sprememba kurzorja in to lahko vklopite z izbiro <guilabel>Vklopi zaposlen kurzor</guilabel></para> -<para ->Ko je ta možnost omogočena, bo imel vaš kurzor ob zagonu programa pripeto ikono. Kako dolgo se ta ikona prikazuje lahko določite z <guilabel ->Čas indikacije ob zagonu (v sekundah):</guilabel ->. Privzeto je 15 sekund.</para> +<para>Ko je ta možnost omogočena, bo imel vaš kurzor ob zagonu programa pripeto ikono. Kako dolgo se ta ikona prikazuje lahko določite z <guilabel>Čas indikacije ob zagonu (v sekundah):</guilabel>. Privzeto je 15 sekund.</para> -<para ->Če privzet kurzor ni dovolj vpadljiv ali pa želite le vidno opozorilo, lahko <guilabel ->omogočite utripanje</guilabel ->, pri čemer bo kurzor animiran.</para> +<para>Če privzet kurzor ni dovolj vpadljiv ali pa želite le vidno opozorilo, lahko <guilabel>omogočite utripanje</guilabel>, pri čemer bo kurzor animiran.</para> -<para ->Tradicionalen način posredovanja informacijo o zagonu je šel v &kde; svojo pot, ki jo tu lahko izklopite. Običajno ob zagonu program takoj dobi vnos v opravilni vrstici, ikona pa je zamenjana z vrtečim se zobnikom &kde;, tako da veste, da se nekaj dogaja. Obnašanje lahko vklapljate/izklapljate z <guilabel ->Omogoči obvestilo v opravilni vrstici</guilabel -> in ko je omogočeno lahko določite <guilabel ->Čas indikacije ob zagonu (v sekundah)</guilabel ->.</para> +<para>Tradicionalen način posredovanja informacijo o zagonu je šel v &kde; svojo pot, ki jo tu lahko izklopite. Običajno ob zagonu program takoj dobi vnos v opravilni vrstici, ikona pa je zamenjana z vrtečim se zobnikom &kde;, tako da veste, da se nekaj dogaja. Obnašanje lahko vklapljate/izklapljate z <guilabel>Omogoči obvestilo v opravilni vrstici</guilabel> in ko je omogočeno lahko določite <guilabel>Čas indikacije ob zagonu (v sekundah)</guilabel>.</para> -<para ->Vsi programi, ki jih poženete, ne bodo nujno prikazali okna ali ikone v opravilni vrstici. Nekateri so na primer zasidrani v &kde;-jevo sistemsko vrstico. Alternativno pa ste jih lahko poslali tudi na drugo navidezno namizje, možnost 'Prikaži vsa odprta okna' pa je v Nadzorno središče->Opravila izključena. Nastavitev časa omogoča, da celo v tem primeru prejmete povratne informacije, ki pa bodo izginile, ko bo opravilo končano.</para> +<para>Vsi programi, ki jih poženete, ne bodo nujno prikazali okna ali ikone v opravilni vrstici. Nekateri so na primer zasidrani v &kde;-jevo sistemsko vrstico. Alternativno pa ste jih lahko poslali tudi na drugo navidezno namizje, možnost 'Prikaži vsa odprta okna' pa je v Nadzorno središče->Opravila izključena. Nastavitev časa omogoča, da celo v tem primeru prejmete povratne informacije, ki pa bodo izginile, ko bo opravilo končano.</para> <sect2> -<title ->Avtor razdelka</title> +<title>Avtor razdelka</title> -<para ->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email ->lauri@kde.org</email -></para> +<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook index 6aecb4b4ca7..86bfe5355cd 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/kcmsmserver/index.docbook @@ -2,98 +2,43 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Jost</firstname -> <surname ->Schenck</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->seja</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>seja</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="sessions"> -<title ->Upravljalnik sej</title> +<title>Upravljalnik sej</title> <sect2 id="sessions-use"> -<title ->Uporaba</title> +<title>Uporaba</title> -<para ->V tem nadzornem modulu lahko nastavite &kde;-jev upravljalnik sej. To vključuje samo dve možnosti:</para> +<para>V tem nadzornem modulu lahko nastavite &kde;-jev upravljalnik sej. To vključuje samo dve možnosti:</para> -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Potrdi odjavo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če je ta možnost izbrana, bo &kde; ko se boste hoteli odjaviti prikazal pogovorno okno za potrditev odjave. V tem pogovornem oknu lahko tudi izberete, ali želite obnoviti vašo trenutno sejo, ko se naslednjič prijavite.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Obnovi prejšnjo sejo med prijavljanjem</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če je ta možnost označena, bo &kde; shranil stanje vaše trenutne, ko se boste odjavili. &kde; bo obnovil vašo sejo ob naslednji prijavi tako, da lahko nadaljujete z delom na namizju kot ste ga pustili prejšnjič.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Potrdi odjavo</guilabel></term> <listitem> <para>Če je ta možnost izbrana, bo &kde; ko se boste hoteli odjaviti prikazal pogovorno okno za potrditev odjave. V tem pogovornem oknu lahko tudi izberete, ali želite obnoviti vašo trenutno sejo, ko se naslednjič prijavite.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Obnovi prejšnjo sejo med prijavljanjem</guilabel></term> <listitem><para>Če je ta možnost označena, bo &kde; shranil stanje vaše trenutne, ko se boste odjavili. &kde; bo obnovil vašo sejo ob naslednji prijavi tako, da lahko nadaljujete z delom na namizju kot ste ga pustili prejšnjič.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect2> <sect2 id="sessions-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> -<para ->Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email ->jost@schenck.de</email -></para> +<title>Avtorji razdelka</title> +<para>Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para> -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook index 6462f6742a5..eaef6f428e1 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/keyboard/index.docbook @@ -2,187 +2,73 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -><affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->tipkovnica</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>tipkovnica</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="kbd"> -<title ->Tipkovnica</title> +<title>Tipkovnica</title> -<para ->Ta modul vam omogoča izbiro načina delovanja vaše tipkovnice.</para -> +<para>Ta modul vam omogoča izbiro načina delovanja vaše tipkovnice.</para> -<para ->Dejanski učinek nastavitev je odvisen od zmožnosti, ki vam jih ponujata strojna oprema tipkovnice in strežnik X, na katerem teče &kde;. Kot primer: lahko da boste ugotovili, da spreminjanje jakosti klika tipke nima nikakršnega učinka, ker ta možnost na vašem sistemu ni dosegljiva. </para> +<para>Dejanski učinek nastavitev je odvisen od zmožnosti, ki vam jih ponujata strojna oprema tipkovnice in strežnik X, na katerem teče &kde;. Kot primer: lahko da boste ugotovili, da spreminjanje jakosti klika tipke nima nikakršnega učinka, ker ta možnost na vašem sistemu ni dosegljiva. </para> <sect2> -<title ->Razpored</title> +<title>Razpored</title> -<para ->Tukaj lahko izberete razporeditve tipkovnice, ki so dosegljive v &kde;. Alternativne raporede lahko povsem izključite, tako da odstranite oznako v polju <guilabel ->Omogoči razporede tipk</guilabel -></para> +<para>Tukaj lahko izberete razporeditve tipkovnice, ki so dosegljive v &kde;. Alternativne raporede lahko povsem izključite, tako da odstranite oznako v polju <guilabel>Omogoči razporede tipk</guilabel></para> -<para ->Prva dosegljiva možnost je v izbiri vašega fizičnega <guilabel ->modela tipkovnice</guilabel ->.</para> +<para>Prva dosegljiva možnost je v izbiri vašega fizičnega <guilabel>modela tipkovnice</guilabel>.</para> -<para ->Nato lahko izberete <guilabel ->Glavni rapored</guilabel ->, ki ga želite uporabljati, ki bi običajno bil fizični rapored tipkovnice. </para> +<para>Nato lahko izberete <guilabel>Glavni rapored</guilabel>, ki ga želite uporabljati, ki bi običajno bil fizični rapored tipkovnice. </para> -<para ->Pot tem lahko omogočite dodatne tipkovnice. Izberete jih lahko toliko, kolikor želite.</para> +<para>Pot tem lahko omogočite dodatne tipkovnice. Izberete jih lahko toliko, kolikor želite.</para> -<para ->Če omogočite dodatne razporede, boste v sistemskem delu pulta našli vključeno ikono. Ta bo prvotno nastavljena na vaš glavni razpored. Nanjo lahko kliknete z desnim gumbom, da izberete kateregakoli izmed dodatnih razporedov ali pa iz menuja izberete <guimenuitem ->Nastavi</guimenuitem ->, da ponovno odprete modul in spremenite nastavitve.</para> +<para>Če omogočite dodatne razporede, boste v sistemskem delu pulta našli vključeno ikono. Ta bo prvotno nastavljena na vaš glavni razpored. Nanjo lahko kliknete z desnim gumbom, da izberete kateregakoli izmed dodatnih razporedov ali pa iz menuja izberete <guimenuitem>Nastavi</guimenuitem>, da ponovno odprete modul in spremenite nastavitve.</para> </sect2> <sect2 id="kbd-options"> -<title ->Možnosti</title> - -<para ->Prilagodite lahko način preklapljanja, tako da se razporedi vklapljajo na <guilabel ->Splošni</guilabel -> osnovi, glede na <guilabel ->Razred okna</guilabel -> ali pa glede na <guilabel ->Okno</guilabel ->. </para> +<title>Možnosti</title> + +<para>Prilagodite lahko način preklapljanja, tako da se razporedi vklapljajo na <guilabel>Splošni</guilabel> osnovi, glede na <guilabel>Razred okna</guilabel> ali pa glede na <guilabel>Okno</guilabel>. </para> <!-- FIXME: Heh.. I don't understand what this does, I just copied from some notes in the sources --> -<para ->Tu lahko nastavite tudi <guilabel ->Možnosti Xkb</guilabel -></para> +<para>Tu lahko nastavite tudi <guilabel>Možnosti Xkb</guilabel></para> </sect2> <sect2 id="kbd-use"> -<title ->Napredno</title> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Ponavljanje znakov</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Kadar je izbrana ta možnost pritisk in držanje tipke ponavlja enak znak dokler ni tipka spuščena. Pritisk in držanje tipke bo imel enak učinek kot večkratno zaporedno pritiskanje tipke. </para -> <tip -><para -> To možnost bodo želeli imeti vključeno skoraj vsi uporabniki, saj precej olajša gibanje skozi dokumente s pomočjo puščičnih tipk. </para -></tip -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Glasnost zvoka ob tipkanju</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če je podprta, vam ta možnost omogoča, da slišite klike iz računalnikovih zvočnikov kadar pritisnete tipke na tipkovnici. Ta učinek simulira <quote ->klik</quote -> mehanskega pisalnega stroja. Glasnost klika lahko spremenite s pomočjo premika drsnika ali pa s klikom puščic navzgor/navzdol na vrtilnem polju. Postavitev jakosti na 0% izklopi klike tipk.</para -> <para ->Mnogo računalnikov ne bo podpiralo te funkcije.</para -> <tip -><para ->To možnost bo izbralo le malo ljudi, saj v splošnem moti vsakogar, ki je poleg vas v prostoru. Če pa se vam toži po časih pred mehkimi tipkami, vam bo to morda pomagalo podoživeti minule čase.</para -> </tip -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->NumLock ob zagonu KDE</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Izbirate lahko med <guilabel ->Vklopi</guilabel -> ali <guilabel ->Izklopi</guilabel ->, da vklopite /izklopite NumLock ob zagonu &kde; ali pa izberete, da boste pustili NumLock na vrednosti, kakršni je bil, preden je bil KDE zagnan.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title>Napredno</title> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Ponavljanje znakov</guilabel></term> <listitem> <para>Kadar je izbrana ta možnost pritisk in držanje tipke ponavlja enak znak dokler ni tipka spuščena. Pritisk in držanje tipke bo imel enak učinek kot večkratno zaporedno pritiskanje tipke. </para> <tip><para> To možnost bodo želeli imeti vključeno skoraj vsi uporabniki, saj precej olajša gibanje skozi dokumente s pomočjo puščičnih tipk. </para></tip> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Glasnost zvoka ob tipkanju</guilabel></term> <listitem> <para>Če je podprta, vam ta možnost omogoča, da slišite klike iz računalnikovih zvočnikov kadar pritisnete tipke na tipkovnici. Ta učinek simulira <quote>klik</quote> mehanskega pisalnega stroja. Glasnost klika lahko spremenite s pomočjo premika drsnika ali pa s klikom puščic navzgor/navzdol na vrtilnem polju. Postavitev jakosti na 0% izklopi klike tipk.</para> <para>Mnogo računalnikov ne bo podpiralo te funkcije.</para> <tip><para>To možnost bo izbralo le malo ljudi, saj v splošnem moti vsakogar, ki je poleg vas v prostoru. Če pa se vam toži po časih pred mehkimi tipkami, vam bo to morda pomagalo podoživeti minule čase.</para> </tip> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>NumLock ob zagonu KDE</guilabel></term> <listitem> <para>Izbirate lahko med <guilabel>Vklopi</guilabel> ali <guilabel>Izklopi</guilabel>, da vklopite /izklopite NumLock ob zagonu &kde; ali pa izberete, da boste pustili NumLock na vrednosti, kakršni je bil, preden je bil KDE zagnan.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect2> -<sect2 id="kbd-author" -><title ->Avtor razdelka</title> - -<para ->Ellis Whitehead <email ->ewhitehe@uni-freiburg.de</email -></para> - -<para ->Za &kde; 2.2 je razdelek osvežila Lauri Watts <email ->lauri@kde.org</email -></para> - -<para ->Prevod: Andrej Vernekar <email ->andrej.vernekar@moj.net</email ->; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -></para> +<sect2 id="kbd-author"><title>Avtor razdelka</title> + +<para>Ellis Whitehead <email>ewhitehe@uni-freiburg.de</email></para> + +<para>Za &kde; 2.2 je razdelek osvežila Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para> + +<para>Prevod: Andrej Vernekar <email>andrej.vernekar@moj.net</email>; Posodobitev prevoda: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook index 5be1d9beb49..b5189caf02e 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/proxy/socks.docbook @@ -1,59 +1,23 @@ <sect2 id="socks"> -<title ->SOCKS</title> - -<para ->SOCKS je protokol za izvajanje posredniških zahtevkov za odjemnike. SOCKS zna overoviti in šifrirati promet, in ga pogosto najdemo v nastavitvah podjetij, za razliko od domačih uporabnikov. Več podatkov o SOCKS lahko izvete na spletni strani <ulink url="http://www.socks.nec.com" ->NEC</ulink -></para> - -<para ->S tem modulom lahko omogočite večino programov za &kde;, ki se zavedajo mreže, da prosojno uporabljajo SOCKS.</para> - -<para ->Nastavitev odjemnika SOCKS presega namen tega dokumenta, razlike med običajnimi nastavitvami pa so zelo velike. Če že imate delujočo izvedbo SOCKS, ki vam omogoča, da uporabljate odjemnike iz ukazne vrstice (na primer, če program <command ->lynx</command -> ali <command ->ftp</command -> že deluje), lahko preprosto obkljukate potrditveno polje <guilabel ->Omogoči podporo za SOCKS</guilabel ->.</para> - -<para ->Ko je to polje obkljukano, imate na voljo še mnoge dodatne izbire.</para> - -<para ->Najprej bi morali izbrati, katere različne odjemnike SOCKS imate nameščene v vašem računalniku. &kde; skuša to ugotoviti samo, če izberete <guilabel ->Samodejna zaznava</guilabel ->. Če veste, da imate nekega odjemnika, lahko izberete bodisi <guilabel ->NEC Socks</guilabel -> ali pa <guilabel ->Dante</guilabel ->. Če imate posebej zgrajeno knjižnico SOCKS, lahko izberete <guilabel ->Uporabljaj prilagojeno knjižnico</guilabel -> in nato vnesete pot do nje v polju <guilabel ->Pot</guilabel ->.</para> - -<para ->Če želite, da &kde; samo zazna knjižnico SOCKS v rabi, a sumite, da ne gleda na prava mesta ali pa ste jo namestili v nestandardno mesto, lahko na dnu tega pulta dodate nadaljnje poti, ki naj se preiščejo. Za dodajanje ali odstranjevanje poti uporabite gumba <guibutton ->Dodaj</guibutton -> in <guibutton ->Odstrani</guibutton ->.</para> - -<para ->Med izpolnjevanjem tega modula lahko v vsakem trenutku pritisnete gumb <guibutton ->Preizkus</guibutton -> in &kde; v oknu s sporočilom takoj poroča, ali je lahko našlo in inicializiralo SOCKS ali ne.</para> - -<para ->Tu narejene spremembe ne bodo vplivale na programe, ki so že odprti. Preden se lahko povežejo prek SOCKS, jih boste morali zapreti in znova zagnati.</para> - -<para ->Prevod: Andrej Vernekar<email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></para> +<title>SOCKS</title> + +<para>SOCKS je protokol za izvajanje posredniških zahtevkov za odjemnike. SOCKS zna overoviti in šifrirati promet, in ga pogosto najdemo v nastavitvah podjetij, za razliko od domačih uporabnikov. Več podatkov o SOCKS lahko izvete na spletni strani <ulink url="http://www.socks.nec.com">NEC</ulink></para> + +<para>S tem modulom lahko omogočite večino programov za &kde;, ki se zavedajo mreže, da prosojno uporabljajo SOCKS.</para> + +<para>Nastavitev odjemnika SOCKS presega namen tega dokumenta, razlike med običajnimi nastavitvami pa so zelo velike. Če že imate delujočo izvedbo SOCKS, ki vam omogoča, da uporabljate odjemnike iz ukazne vrstice (na primer, če program <command>lynx</command> ali <command>ftp</command> že deluje), lahko preprosto obkljukate potrditveno polje <guilabel>Omogoči podporo za SOCKS</guilabel>.</para> + +<para>Ko je to polje obkljukano, imate na voljo še mnoge dodatne izbire.</para> + +<para>Najprej bi morali izbrati, katere različne odjemnike SOCKS imate nameščene v vašem računalniku. &kde; skuša to ugotoviti samo, če izberete <guilabel>Samodejna zaznava</guilabel>. Če veste, da imate nekega odjemnika, lahko izberete bodisi <guilabel>NEC Socks</guilabel> ali pa <guilabel>Dante</guilabel>. Če imate posebej zgrajeno knjižnico SOCKS, lahko izberete <guilabel>Uporabljaj prilagojeno knjižnico</guilabel> in nato vnesete pot do nje v polju <guilabel>Pot</guilabel>.</para> + +<para>Če želite, da &kde; samo zazna knjižnico SOCKS v rabi, a sumite, da ne gleda na prava mesta ali pa ste jo namestili v nestandardno mesto, lahko na dnu tega pulta dodate nadaljnje poti, ki naj se preiščejo. Za dodajanje ali odstranjevanje poti uporabite gumba <guibutton>Dodaj</guibutton> in <guibutton>Odstrani</guibutton>.</para> + +<para>Med izpolnjevanjem tega modula lahko v vsakem trenutku pritisnete gumb <guibutton>Preizkus</guibutton> in &kde; v oknu s sporočilom takoj poroča, ali je lahko našlo in inicializiralo SOCKS ali ne.</para> + +<para>Tu narejene spremembe ne bodo vplivale na programe, ki so že odprti. Preden se lahko povežejo prek SOCKS, jih boste morali zapreti in znova zagnati.</para> + +<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para> </sect2> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook index f29df856182..d5dbdaec03c 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/smb/index.docbook @@ -2,87 +2,36 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<author -> <firstname ->Jost</firstname -> <surname ->Schenck</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->deljeni diski iz Windows</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>deljeni diski iz Windows</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="windows-shares"> -<title ->Deljeni diski iz Windows</title> +<title>Deljeni diski iz Windows</title> <sect2 id="windows-shares-intro"> -<title ->Uvod</title> - -<para ->V mnogih majhnih krajevnih omrežjih se protokol <acronym ->SMB</acronym -> pogosto uporablja za nudenje omrežnih servisov. Imena kot so <quote ->Omrejžje &Windows;</quote -> ali <quote ->&Windows; for Workgroups Network</quote -> ali <quote ->LanManager</quote -> so tudi pogosto uporabljena. Z uporabo <acronym ->SMB</acronym -> lahko dostopate do tako imenovanih <quote ->deljenih diskov</quote -> (⊀ imenikov, ki jih ponuja strežnik) kot tudi tiskalnikov. </para> - -<para ->&kde; prihaja z vgrajeno podporo za <acronym ->SMB</acronym -> protokol. Ker je &kde; omrežno-transparenten, to je, da lahko dostopate do <acronym ->SMB</acronym -> deljenih diskov od koderkoli kjer lahko ponavadi dostopate do vaših lokalnih datotek, na primer v &konqueror; datotečnem urejevalniku ali v pogovornem oknu za datoteke. Da omogočite uporabo tega, morate podati &kde;-ju nekaj informacij o vašem <acronym ->SMB</acronym -> omrežju. Ne skrbite, to je ponavadi preprosto kot na primer v vseh Windows gostih v vašem omrežju, ki morajo imeti iste informacije.</para> +<title>Uvod</title> + +<para>V mnogih majhnih krajevnih omrežjih se protokol <acronym>SMB</acronym> pogosto uporablja za nudenje omrežnih servisov. Imena kot so <quote>Omrejžje &Windows;</quote> ali <quote>&Windows; for Workgroups Network</quote> ali <quote>LanManager</quote> so tudi pogosto uporabljena. Z uporabo <acronym>SMB</acronym> lahko dostopate do tako imenovanih <quote>deljenih diskov</quote> (⊀ imenikov, ki jih ponuja strežnik) kot tudi tiskalnikov. </para> + +<para>&kde; prihaja z vgrajeno podporo za <acronym>SMB</acronym> protokol. Ker je &kde; omrežno-transparenten, to je, da lahko dostopate do <acronym>SMB</acronym> deljenih diskov od koderkoli kjer lahko ponavadi dostopate do vaših lokalnih datotek, na primer v &konqueror; datotečnem urejevalniku ali v pogovornem oknu za datoteke. Da omogočite uporabo tega, morate podati &kde;-ju nekaj informacij o vašem <acronym>SMB</acronym> omrežju. Ne skrbite, to je ponavadi preprosto kot na primer v vseh Windows gostih v vašem omrežju, ki morajo imeti iste informacije.</para> <!-- Don't know if the following info should go in the base documentation --> @@ -93,18 +42,7 @@ very cool thing (TM) btw. If you want to write some documentation for this one too, have a look at tdenetwork/lanbrowsing/lisa/README and contact me if you have questions. --> -<note -><para ->Za pravilno delovanje <acronym ->SMB</acronym -> protokola je potrebno imeti pravilno nameščeno <application ->sambo</application ->. Če imate NT domain controller, boste potrebovali vsaj <application ->samba</application -> različico 2.0 ali novejšo. Če želite dostopati deljenih diskov &Windows; 2000, boste potrebovali <application ->sambo</application -> različice 2.0.7 ali novejšo. Starejše različice bi tudi lahko delovale, vendar niso bile testirane.</para -></note> +<note><para>Za pravilno delovanje <acronym>SMB</acronym> protokola je potrebno imeti pravilno nameščeno <application>sambo</application>. Če imate NT domain controller, boste potrebovali vsaj <application>samba</application> različico 2.0 ali novejšo. Če želite dostopati deljenih diskov &Windows; 2000, boste potrebovali <application>sambo</application> različice 2.0.7 ali novejšo. Starejše različice bi tudi lahko delovale, vendar niso bile testirane.</para></note> <!-- TODO: link to some place which explains USING SMB, i.e. konqueror or file dialog manual --> @@ -112,57 +50,20 @@ or file dialog manual --> </sect2> <sect2 id="windows-shares-use"> -<title ->Uporaba</title> - -<para ->Čeprav je na voljo veliko nevarnih <acronym ->SMB</acronym -> omrežij, ki omogočajo dostop vsakomur, bi se v principu morali identificirati za dostop do servisov <acronym ->SMB</acronym -> strežnika. Kot privzeto bo &kde; uporabil podatke vnešene v poljih <guilabel ->Privzeto uporabniško ime</guilabel -> in <guilabel ->Privzeto geslo</guilabel -> za identifikacijo na <acronym ->SMB</acronym -> gostiteljih. Če pustite polje <guilabel ->Privzeto uporabniško ime</guilabel -> prazno bo &kde; poskušal dostopati do <acronym ->SMB</acronym -> gostiteljev brez uporabniškega imena. Če pa pustite prazno privzeto geslo, bo poskušal brez gesla. Če &kde; ne uspe dostopati do gostitelja z uporabo teh nastavitev, boste vprašani za uporabniško ime in geslo.</para> - -<important -><para ->Ker hoče narediti stvari bolj udobne, &kde; shrani vaše <acronym ->SMB</acronym -> geslo, kar je lahko tudi problem varnosti. Če uporabljate <acronym ->SMB</acronym -> v okolju v katerem je potrebna varnost, nebi smeli shraniti vašega gesla tukaj, ampak ga vsakič ponovno vnesti, ko boste morali dostopati do <acronym ->SMB</acronym -> gostitelja.</para -></important> - -<para ->V polju <guilabel ->Delovna skupina</guilabel -> lahko vnesete ime vaše delovne skupine. Če ga ne veste vprašajte vašega sistemskega administratorja ali pa poglejte v druge že nastavljene mašine v vašem omrežju. Kljub vsemu v večini primerov ni potrebno priskrbeti imena delovne skupine, zato lahko pustite to polje tudi prazno.</para> - -<para ->Če je možnost <guilabel ->Prikaži skrite deljene diske</guilabel -> obkljukana, bodo deljeni diski, ki se končajo z <quote ->$</quote -> prikazani.</para> +<title>Uporaba</title> + +<para>Čeprav je na voljo veliko nevarnih <acronym>SMB</acronym> omrežij, ki omogočajo dostop vsakomur, bi se v principu morali identificirati za dostop do servisov <acronym>SMB</acronym> strežnika. Kot privzeto bo &kde; uporabil podatke vnešene v poljih <guilabel>Privzeto uporabniško ime</guilabel> in <guilabel>Privzeto geslo</guilabel> za identifikacijo na <acronym>SMB</acronym> gostiteljih. Če pustite polje <guilabel>Privzeto uporabniško ime</guilabel> prazno bo &kde; poskušal dostopati do <acronym>SMB</acronym> gostiteljev brez uporabniškega imena. Če pa pustite prazno privzeto geslo, bo poskušal brez gesla. Če &kde; ne uspe dostopati do gostitelja z uporabo teh nastavitev, boste vprašani za uporabniško ime in geslo.</para> + +<important><para>Ker hoče narediti stvari bolj udobne, &kde; shrani vaše <acronym>SMB</acronym> geslo, kar je lahko tudi problem varnosti. Če uporabljate <acronym>SMB</acronym> v okolju v katerem je potrebna varnost, nebi smeli shraniti vašega gesla tukaj, ampak ga vsakič ponovno vnesti, ko boste morali dostopati do <acronym>SMB</acronym> gostitelja.</para></important> + +<para>V polju <guilabel>Delovna skupina</guilabel> lahko vnesete ime vaše delovne skupine. Če ga ne veste vprašajte vašega sistemskega administratorja ali pa poglejte v druge že nastavljene mašine v vašem omrežju. Kljub vsemu v večini primerov ni potrebno priskrbeti imena delovne skupine, zato lahko pustite to polje tudi prazno.</para> + +<para>Če je možnost <guilabel>Prikaži skrite deljene diske</guilabel> obkljukana, bodo deljeni diski, ki se končajo z <quote>$</quote> prikazani.</para> </sect2> <sect2 id="windows-shares-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> -<para ->Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email ->jost@schenck.de</email -></para> +<title>Avtorji razdelka</title> +<para>Ta razdelek je napisal: Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para> </sect2> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook index eda2a4a7933..cd698650014 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/spellchecking/index.docbook @@ -2,146 +2,42 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Lauri</firstname -> <surname ->Watts</surname -> </author> +<author> <firstname>Lauri</firstname> <surname>Watts</surname> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -><affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->Črkovanje</keyword> -<keyword ->slovar</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>Črkovanje</keyword> +<keyword>slovar</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="spell-checking"> -<title ->Preverjanje črkovanja</title> +<title>Preverjanje črkovanja</title> -<para ->Prikrojitvene možnosti dosegljive tu, se vse uporabljajo v &kde;jevih programih, ki uporabljajo &tdespell;, ki je vmesnik za <command ->ispell</command -> ali <command ->aspell</command ->.</para> +<para>Prikrojitvene možnosti dosegljive tu, se vse uporabljajo v &kde;jevih programih, ki uporabljajo &tdespell;, ki je vmesnik za <command>ispell</command> ali <command>aspell</command>.</para> -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Kombinacij za ustvarjanje korena/pripone še ni v slovarju</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Obravnavaj skupaj pisane besede kot napake</guilabel -></term -> <listitem -><para ->Če je izbrano to, potem bodo besed, ki se v slovarju pojavljajo ločeno obravnavane skupaj in smatrane za napake pri črkovanju. Primer bi bil, če sta tako <quote ->alarm</quote -> in <quote ->clock</quote -> v vašem imeniku, ča tam ni <quote ->alarmclock</quote ->, potem bo obravnavan kot napak pri črkovanju.</para -></listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Slovar:</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Izberite izmed dosegljivih imenikov, kateri se naj uporabi za &tdespell;.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Kodni nabor:</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Izbrati bi morali tistega, ki ustreza naboru, ki ga uporabljate. V nekaterih primerih bodo slovarju podpirali več kot en kodni nabor. Slovar bo morda sprejel naglašene znake, ko je izbran <emphasis ->Latin1</emphasis ->, vendar pa sprejel kombinacije črki iz e-pošte(ko je na primer <userinput ->'a</userinput -> za naglašen <emphasis ->a</emphasis ->), ko je izbran <emphasis ->7-Bit-ASCII</emphasis ->. Za več informacij prosim poglejte v distribucijo vašega slovarja.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Odjemnik:</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Izbirate lahko kateri izmed nameščenih odjemalskih programov se naj uporabi. <command ->ispell</command -> </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Kombinacij za ustvarjanje korena/pripone še ni v slovarju</guilabel></term> <listitem> <para> </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Obravnavaj skupaj pisane besede kot napake</guilabel></term> <listitem><para>Če je izbrano to, potem bodo besed, ki se v slovarju pojavljajo ločeno obravnavane skupaj in smatrane za napake pri črkovanju. Primer bi bil, če sta tako <quote>alarm</quote> in <quote>clock</quote> v vašem imeniku, ča tam ni <quote>alarmclock</quote>, potem bo obravnavan kot napak pri črkovanju.</para></listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Slovar:</guilabel></term> <listitem> <para>Izberite izmed dosegljivih imenikov, kateri se naj uporabi za &tdespell;.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Kodni nabor:</guilabel></term> <listitem> <para>Izbrati bi morali tistega, ki ustreza naboru, ki ga uporabljate. V nekaterih primerih bodo slovarju podpirali več kot en kodni nabor. Slovar bo morda sprejel naglašene znake, ko je izbran <emphasis>Latin1</emphasis>, vendar pa sprejel kombinacije črki iz e-pošte(ko je na primer <userinput>'a</userinput> za naglašen <emphasis>a</emphasis>), ko je izbran <emphasis>7-Bit-ASCII</emphasis>. Za več informacij prosim poglejte v distribucijo vašega slovarja.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odjemnik:</guilabel></term> <listitem> <para>Izbirate lahko kateri izmed nameščenih odjemalskih programov se naj uporabi. <command>ispell</command> </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> <sect2> -<title ->Avtorji razdelka</title> -<para ->Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email ->lauri@kde.org</email ->, osnovan je na &tdespell;-ovem priročniku, ki ga je napisal David Sweet.</para> +<title>Avtorji razdelka</title> +<para>Ta razdelek je spisala Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email>, osnovan je na &tdespell;-ovem priročniku, ki ga je napisal David Sweet.</para> -<para ->Prevod: Andrej Vernekar<email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></para> +<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook index dcd30ccfe01..4d909d1d2ca 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/twindecoration/index.docbook @@ -2,133 +2,74 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Rik</firstname -> <surname ->Hemsley</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod:</contrib -><firstname ->Andrej</firstname -><surname ->Vernekar</surname -><affiliation -><address -><email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Rik</firstname> <surname>Hemsley</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod:</contrib><firstname>Andrej</firstname><surname>Vernekar</surname><affiliation><address><email>andrej.vernekar@moj.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->twin</keyword> -<keyword ->window</keyword> -<keyword ->border</keyword> -<keyword ->theme</keyword> -<keyword ->style</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>twin</keyword> +<keyword>window</keyword> +<keyword>border</keyword> +<keyword>theme</keyword> +<keyword>style</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="window-deco"> -<title ->Okraševanje oken</title> +<title>Okraševanje oken</title> <sect2> -<title ->Splošno</title> +<title>Splošno</title> -<para ->Ta modul vam omogoča izbiro sloga za meje oken.</para> +<para>Ta modul vam omogoča izbiro sloga za meje oken.</para> -<para ->Vsak slog ima drugačen izgled, pa tudi drugačen <quote ->občutek</quote ->. Nekateri imajo (včasih nevidno) 'raztegljive' meje okoli in okolirobov, kar olajša spreminjanje velikosti, a oteži premikanje okna. Nekateri nimajo mej na določenih robovih. Eden (<quote ->BII</quote ->) ima naslovno letev, ki sedinamično prilagodi tako po velikosti, kot po položaju.</para> +<para>Vsak slog ima drugačen izgled, pa tudi drugačen <quote>občutek</quote>. Nekateri imajo (včasih nevidno) 'raztegljive' meje okoli in okolirobov, kar olajša spreminjanje velikosti, a oteži premikanje okna. Nekateri nimajo mej na določenih robovih. Eden (<quote>BII</quote>) ima naslovno letev, ki sedinamično prilagodi tako po velikosti, kot po položaju.</para> -<para ->Spodbujamo vas k eksperimentiranju z različnimi slogi, dokler ne najdete takšnega, ki najbolje ustreza vašemu vzorcu dela.</para> +<para>Spodbujamo vas k eksperimentiranju z različnimi slogi, dokler ne najdete takšnega, ki najbolje ustreza vašemu vzorcu dela.</para> -<para ->Poleg izbiranja samih okenskih okraskov lahko tu izberete nadaljne možnosti: ča naj bo na voljo namig o orodju, če se z miško postojite nad okenskim gumbom in ali naj okensku okraski poskušajo uporabiti prirejen vrstni red gumbov.</para> +<para>Poleg izbiranja samih okenskih okraskov lahko tu izberete nadaljne možnosti: ča naj bo na voljo namig o orodju, če se z miško postojite nad okenskim gumbom in ali naj okensku okraski poskušajo uporabiti prirejen vrstni red gumbov.</para> -<tip -> <para ->Namigi o orodjih so lahko zelo uporabni, če imate nabor prirejenih gumbov in ste spremenili okraske na slog, ki ga niste vajeni.</para -> </tip> +<tip> <para>Namigi o orodjih so lahko zelo uporabni, če imate nabor prirejenih gumbov in ste spremenili okraske na slog, ki ga niste vajeni.</para> </tip> </sect2> <sect2> -<title ->Gumbi</title> +<title>Gumbi</title> -<para ->Ta list vsebuje navodila - le vlecite gumbe, dokler niste zadovoljni z vrstnim redom gumbov.</para> +<para>Ta list vsebuje navodila - le vlecite gumbe, dokler niste zadovoljni z vrstnim redom gumbov.</para> -<note -> <para ->Vsa okenska okrasja se ne morejo prilagoditi vašemu prirejenemu vrstnemu redu gumbov. Tista, ki to ne morejo, so v fazi pretvarjanja, vendar pa za to izdajo še niso bila spremenjena.</para -> </note> +<note> <para>Vsa okenska okrasja se ne morejo prilagoditi vašemu prirejenemu vrstnemu redu gumbov. Tista, ki to ne morejo, so v fazi pretvarjanja, vendar pa za to izdajo še niso bila spremenjena.</para> </note> </sect2> <sect2> -<title ->Prikroji</title> +<title>Prikroji</title> -<para ->Če je na voljo kaj nastavitev za temo, ki ste jo izbrali na prvi strani, se bodo pojavile tu.</para> +<para>Če je na voljo kaj nastavitev za temo, ki ste jo izbrali na prvi strani, se bodo pojavile tu.</para> -<para ->Posebej velja, da lahko, če izberete temo IceWM, izberete katera izmed mnogih tem IceWM se naj uporabi. Tema IceWM ima na listu navodila, kam naj prepišete datoteke tem in ko ste to enkrat opravili, lahko preprosto izberete, katero temo želite uporabiti.</para> +<para>Posebej velja, da lahko, če izberete temo IceWM, izberete katera izmed mnogih tem IceWM se naj uporabi. Tema IceWM ima na listu navodila, kam naj prepišete datoteke tem in ko ste to enkrat opravili, lahko preprosto izberete, katero temo želite uporabiti.</para> </sect2> <sect2 id="twintheme-author"> -<title ->Avtor razdelka</title> - -<para ->Ta razdelek je spisal Rik Hemsley <email ->rik@kde.org</email -> </para> - -<para ->Osvežila Lauri Watts <email ->lauri@kde.org</email -></para> - -<para ->Prevod: Andrej Vernekar<email ->andrej.vernekar@moj.net</email -></para> +<title>Avtor razdelka</title> + +<para>Ta razdelek je spisal Rik Hemsley <email>rik@kde.org</email> </para> + +<para>Osvežila Lauri Watts <email>lauri@kde.org</email></para> + +<para>Prevod: Andrej Vernekar<email>andrej.vernekar@moj.net</email></para> </sect2> </sect1> diff --git a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook index 640f0e99857..375d8d29e5f 100644 --- a/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook +++ b/tde-i18n-sl/docs/tdebase/kcontrol/windowmanagement/index.docbook @@ -2,694 +2,165 @@ <!DOCTYPE article PUBLIC "-//KDE//DTD DocBook XML V4.2-Based Variant V1.1//EN" "dtd/kdex.dtd" [ <!ENTITY % addindex "IGNORE"> -<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" -> <!-- change language only here --> +<!ENTITY % Slovenian "INCLUDE" > <!-- change language only here --> ]> <article lang="&language;"> <articleinfo> <authorgroup> -<author -> <firstname ->Mike</firstname -> <surname ->McBride</surname -> </author> -<author -> <firstname ->Jost</firstname -> <surname ->Schenck</surname -> </author> -<othercredit role="translator" -><contrib ->Prevod</contrib -><firstname ->Matej</firstname -><surname ->Badalič</surname -><affiliation -><address -><email ->matej_badalic@slo.net</email -></address -></affiliation -></othercredit> +<author> <firstname>Mike</firstname> <surname>McBride</surname> </author> +<author> <firstname>Jost</firstname> <surname>Schenck</surname> </author> +<othercredit role="translator"><contrib>Prevod</contrib><firstname>Matej</firstname><surname>Badalič</surname><affiliation><address><email>matej_badalic@slo.net</email></address></affiliation></othercredit> </authorgroup> -<date ->2002-02-12</date> -<releaseinfo ->3.00.00</releaseinfo> +<date>2002-02-12</date> +<releaseinfo>3.00.00</releaseinfo> <keywordset> -<keyword ->KDE</keyword> -<keyword ->KControl</keyword> -<keyword ->dejanja</keyword> -<keyword ->postavitev oken</keyword> -<keyword ->velikost oken</keyword> +<keyword>KDE</keyword> +<keyword>KControl</keyword> +<keyword>dejanja</keyword> +<keyword>postavitev oken</keyword> +<keyword>velikost oken</keyword> </keywordset> </articleinfo> <sect1 id="window-behavior"> -<title ->Obnašanje okna</title> - -<para -> V gornjem delu tega nadzornega modula lahko vidite tri pulte: <guilabel ->Fokus</guilabel ->, <guilabel ->Dejanja</guilabel -> in <guilabel ->Napredno</guilabel ->. V pultu <guilabel ->Fokus</guilabel -> lahko nastavite kako okna dobijo ali izgubijo fokus, ⊀ postanejo aktivna ali neaktivna. Z uporabo <guilabel ->Dejanja</guilabel -> lahko nastavite kako okna reagirajo na klike z miško. Možnosti <guilabel ->Napredno</guilabel -> zajemajo postavitev oken, premikanje ali spreminjanje velikosti. </para> - -<note -> <para -> Vedite, da vse nastavitve v tem modulu ne bodo učinkovale, če ne boste uporabljali &kde;-jevega nativnega upravljalnika oken, &twin;. Če uporabljate drugega okenskega upravljalnika, prosim preverite njegovo dokumantacijo kako prilagoditi obnašanje oken. </para -> </note> +<title>Obnašanje okna</title> + +<para> V gornjem delu tega nadzornega modula lahko vidite tri pulte: <guilabel>Fokus</guilabel>, <guilabel>Dejanja</guilabel> in <guilabel>Napredno</guilabel>. V pultu <guilabel>Fokus</guilabel> lahko nastavite kako okna dobijo ali izgubijo fokus, ⊀ postanejo aktivna ali neaktivna. Z uporabo <guilabel>Dejanja</guilabel> lahko nastavite kako okna reagirajo na klike z miško. Možnosti <guilabel>Napredno</guilabel> zajemajo postavitev oken, premikanje ali spreminjanje velikosti. </para> + +<note> <para> Vedite, da vse nastavitve v tem modulu ne bodo učinkovale, če ne boste uporabljali &kde;-jevega nativnega upravljalnika oken, &twin;. Če uporabljate drugega okenskega upravljalnika, prosim preverite njegovo dokumantacijo kako prilagoditi obnašanje oken. </para> </note> <sect2 id="action-focus"> -<title ->Fokus</title> +<title>Fokus</title> -<para -> <quote ->Fokus</quote -> namizja se nanaša na okno v katerem se uporabnik trenutno nahaja. Okno s fokusom se pogosto nanaša kot na <quote ->aktivno okno</quote ->. </para> +<para> <quote>Fokus</quote> namizja se nanaša na okno v katerem se uporabnik trenutno nahaja. Okno s fokusom se pogosto nanaša kot na <quote>aktivno okno</quote>. </para> <sect3 id="action-focus-focuspolicy"> -<title ->Taktika fokusiranja</title> - -<para -> Obstajajo štiri metode, ki naj jih &kde; uporablja za določitev trenutnega fokusa: </para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Klikni za fokus</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> S to možnostjo preprosto kliknete na okno, da je naredite aktivno. </para -> <para -> Vse druge možnosti v tem razdelku nimajo učinka, ko je izbrana ta možnost. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Fokus sledi miši</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Da spremenite fokus okna, preprosto postavite miškin kazalec nad okno. Če se miškin kazalec premakne na predel namizja, ki je brez okna, zadnje okno obdrži fokus. </para -> <para -> V drugih okenskih upravljalnikih je to včasih poznano pod imenom <quote ->Sloppy focus follows mouse</quote ->. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Fokus pod miško</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Okno pod miško ima fokus. Če je kljub vsemu miškin kazalec na predelu namizja, ki je brez okna, ne bo aktivno nobeno okno. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Fokus striktno pod miško</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Podobno kot <guilabel ->Fokus pod miško</guilabel ->, vendar še bolj striktno kot je interpretirano. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> - -<para -> Ko ste enkrat določili taktiko fokusiranja, sta na voljo še dve opciji, ki ju lahko določite. </para> - -<para -> S postavitvijo kljukice pred <guilabel ->Samodejno odkrij</guilabel ->, lahko &kde; odkrije okno v ospredje, če je miška nad tem oknom za določen čas zakasnitve. To je zelo uporabno z možnostjo <guilabel ->Fokus sledi miši</guilabel ->. Zakasnitev lahko določite z uporabo kombinacije drsnika/vrtilnega polja. </para> - -<tip -> <para -> Nastavitev prekratke zakasnitve, bo povzročilo bliskovito spreminjanje oken, kar je lahko moteče. Večina ljudi ima rada zakasnitev od 100-300 ms. To je obvladljivo, ker vam bo omogočilo drsenje preko robov oken na poti vaše destinacije, brez da bi odkrilo okna v ospredje. </para -> </tip> - -<para -> Če ne uporabljate <guilabel ->Samodejno odkrij</guilabel ->, prepričajte se, da ima možnost <guilabel ->Klik odkrije</guilabel -> kljukico. Prav nič ne boste zadovoljni z možnostima <guilabel ->Samodejno odkrij</guilabel -> in <guilabel ->Klik odkrije</guilabel -> če bosta onemogočeni. </para> +<title>Taktika fokusiranja</title> + +<para> Obstajajo štiri metode, ki naj jih &kde; uporablja za določitev trenutnega fokusa: </para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Klikni za fokus</guilabel></term> <listitem> <para> S to možnostjo preprosto kliknete na okno, da je naredite aktivno. </para> <para> Vse druge možnosti v tem razdelku nimajo učinka, ko je izbrana ta možnost. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Fokus sledi miši</guilabel></term> <listitem> <para> Da spremenite fokus okna, preprosto postavite miškin kazalec nad okno. Če se miškin kazalec premakne na predel namizja, ki je brez okna, zadnje okno obdrži fokus. </para> <para> V drugih okenskih upravljalnikih je to včasih poznano pod imenom <quote>Sloppy focus follows mouse</quote>. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Fokus pod miško</guilabel></term> <listitem> <para> Okno pod miško ima fokus. Če je kljub vsemu miškin kazalec na predelu namizja, ki je brez okna, ne bo aktivno nobeno okno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Fokus striktno pod miško</guilabel></term> <listitem> <para>Podobno kot <guilabel>Fokus pod miško</guilabel>, vendar še bolj striktno kot je interpretirano. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> + +<para> Ko ste enkrat določili taktiko fokusiranja, sta na voljo še dve opciji, ki ju lahko določite. </para> + +<para> S postavitvijo kljukice pred <guilabel>Samodejno odkrij</guilabel>, lahko &kde; odkrije okno v ospredje, če je miška nad tem oknom za določen čas zakasnitve. To je zelo uporabno z možnostjo <guilabel>Fokus sledi miši</guilabel>. Zakasnitev lahko določite z uporabo kombinacije drsnika/vrtilnega polja. </para> + +<tip> <para> Nastavitev prekratke zakasnitve, bo povzročilo bliskovito spreminjanje oken, kar je lahko moteče. Večina ljudi ima rada zakasnitev od 100-300 ms. To je obvladljivo, ker vam bo omogočilo drsenje preko robov oken na poti vaše destinacije, brez da bi odkrilo okna v ospredje. </para> </tip> + +<para> Če ne uporabljate <guilabel>Samodejno odkrij</guilabel>, prepričajte se, da ima možnost <guilabel>Klik odkrije</guilabel> kljukico. Prav nič ne boste zadovoljni z možnostima <guilabel>Samodejno odkrij</guilabel> in <guilabel>Klik odkrije</guilabel> če bosta onemogočeni. </para> </sect3> <sect3 id="action-focus-keyboard"> -<title -><guilabel ->Tipkovnica</guilabel -></title> - -<para -> V okvirju <guilabel ->Tipkovnica</guilabel -> lahko nastavite način menjavanja med aplikacijami ali namizji z uporabo <keycombo action="simul" -> &Alt;<keycap ->Tab</keycap -></keycombo -> ali <keycombo action="simul" -> &Ctrl;<keycap ->Tab</keycap -></keycombo ->. </para> - -<para -> Menjavanje med alpikacijami z uporabo <keycombo action="simul" ->&Alt; <keycap ->Tab</keycap -></keycombo ->, ⊀ držimo pritisnjeno tipko &Alt; medtem, ko pritiskamo tipko <keycap ->Tab</keycap ->, lahko učinkuje v načinu &kde; ali načinu <acronym ->CDE</acronym ->: v &kde; načinu boste videli okno na sredini zaslona, ki bo prikazovalo trenutno izbrano aplikacijo medtem, ko še vedno držite pritisnjeno tipko &Alt;. V načinu <acronym ->CDE</acronym -> ne dobite nobene vidne povratne informacije. </para> - -<para -> Na koncu je tu še možnost, kjer lahko izberete <guilabel ->Traverse windows on all desktops</guilabel ->. Če je omogočena, bo praklapljanje oken z <keycombo action="simul" -> &Alt;<keycap ->Tab</keycap -></keycombo -> prikazalo vsa okna, na vseh namizjih in vas popeljalo na ustrezno namizje, na katerem se nahaja okno. Če je onemogočena, se da z <keycombo action="simul" -> &Alt;<keycap ->Tab</keycap -></keycombo -> izbrati le okna na trenutnem namizju, med namizji pa morate preklapljati sami z <keycombo action="simul" ->&Ctrl;<keycap ->Tab</keycap -></keycombo ->. </para> +<title><guilabel>Tipkovnica</guilabel></title> + +<para> V okvirju <guilabel>Tipkovnica</guilabel> lahko nastavite način menjavanja med aplikacijami ali namizji z uporabo <keycombo action="simul"> &Alt;<keycap>Tab</keycap></keycombo> ali <keycombo action="simul"> &Ctrl;<keycap>Tab</keycap></keycombo>. </para> + +<para> Menjavanje med alpikacijami z uporabo <keycombo action="simul">&Alt; <keycap>Tab</keycap></keycombo>, ⊀ držimo pritisnjeno tipko &Alt; medtem, ko pritiskamo tipko <keycap>Tab</keycap>, lahko učinkuje v načinu &kde; ali načinu <acronym>CDE</acronym>: v &kde; načinu boste videli okno na sredini zaslona, ki bo prikazovalo trenutno izbrano aplikacijo medtem, ko še vedno držite pritisnjeno tipko &Alt;. V načinu <acronym>CDE</acronym> ne dobite nobene vidne povratne informacije. </para> + +<para> Na koncu je tu še možnost, kjer lahko izberete <guilabel>Traverse windows on all desktops</guilabel>. Če je omogočena, bo praklapljanje oken z <keycombo action="simul"> &Alt;<keycap>Tab</keycap></keycombo> prikazalo vsa okna, na vseh namizjih in vas popeljalo na ustrezno namizje, na katerem se nahaja okno. Če je onemogočena, se da z <keycombo action="simul"> &Alt;<keycap>Tab</keycap></keycombo> izbrati le okna na trenutnem namizju, med namizji pa morate preklapljati sami z <keycombo action="simul">&Ctrl;<keycap>Tab</keycap></keycombo>. </para> </sect3> </sect2> <sect2 id="action-actions"> -<title ->Dejanja</title> +<title>Dejanja</title> -<para -> V tem pultu lahko nastavite kaj se zgodi oknom, ko kliknem z miško na njih. Ta pult je razdeljen v 4 razdelke. </para> +<para> V tem pultu lahko nastavite kaj se zgodi oknom, ko kliknem z miško na njih. Ta pult je razdeljen v 4 razdelke. </para> <sect3 id="action-actions-sec1"> -<title -><guilabel ->Dvojni klik naslovne letve</guilabel -></title> - -<para -> Ta razdelek ima samo eno spustno polje. Lahko izbirate med <guilabel ->Senči</guilabel -> ali <guilabel ->Povečaj</guilabel ->. </para> - -<para -> Izbira <guilabel ->Povečaj</guilabel -> povzroči &kde;, da poveča okno kadarkoli dvokliknete na naslovno letev. Po drugi strani pa <guilabel ->Senči</guilabel -> povzroči, da se okno reducira samo na naslovno letev. Ponovni dvoklik na naslovno letev, obnovi okno na normalno velikost. </para> - -<tip -> <para -> Okna se lahko samodejno odsenčijo, kadar nad njihovo naslovno vrstico postavite kurzor. Prej morate v zavihku <guilabel ->Advanced</guilabel -> le označiti <guilabel ->Enable Hover</guilabel ->. To je zelo dober način pridobivanja prostora na namizju, kadar izrezujete in prilepljate v mnoga okna. </para -> </tip> +<title><guilabel>Dvojni klik naslovne letve</guilabel></title> + +<para> Ta razdelek ima samo eno spustno polje. Lahko izbirate med <guilabel>Senči</guilabel> ali <guilabel>Povečaj</guilabel>. </para> + +<para> Izbira <guilabel>Povečaj</guilabel> povzroči &kde;, da poveča okno kadarkoli dvokliknete na naslovno letev. Po drugi strani pa <guilabel>Senči</guilabel> povzroči, da se okno reducira samo na naslovno letev. Ponovni dvoklik na naslovno letev, obnovi okno na normalno velikost. </para> + +<tip> <para> Okna se lahko samodejno odsenčijo, kadar nad njihovo naslovno vrstico postavite kurzor. Prej morate v zavihku <guilabel>Advanced</guilabel> le označiti <guilabel>Enable Hover</guilabel>. To je zelo dober način pridobivanja prostora na namizju, kadar izrezujete in prilepljate v mnoga okna. </para> </tip> </sect3> <sect3 id="action-actions-sec2"> -<title -><guilabel ->Naslovna letev in okvir</guilabel -></title> - -<para -> Ta razdelek vam omogoča, da določite kaj se zgodi ko enkrat kliknete na naslovno letev ali okvir okna. Vedite, da lahko imate različna dejanja asocirana za isti klik, odvisno ali je okno aktivno ali ne. </para> - -<para -> Za vsako kombinacijo miškinih gumbov, modifikatorjev, Aktivno in Neaktivno, lahko izberete najbolj primerno izbiro. Dejanja so lahko naslednja: </para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Aktiviraj</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Naredi okno aktivno. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Zakrij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Nič</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Menu operacij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Odprlo bo majhen podmenu, kjer boste lahko izbrali ukaze v zvezi z oknom (⊀ Razpnimo, Pomanjšajmo, Zapri, itd.). </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Odkrij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote ->pod</quote -> to okno. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term ->Odkrij oziroma zakrij</term -> <listitem -> <para -> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title><guilabel>Naslovna letev in okvir</guilabel></title> + +<para> Ta razdelek vam omogoča, da določite kaj se zgodi ko enkrat kliknete na naslovno letev ali okvir okna. Vedite, da lahko imate različna dejanja asocirana za isti klik, odvisno ali je okno aktivno ali ne. </para> + +<para> Za vsako kombinacijo miškinih gumbov, modifikatorjev, Aktivno in Neaktivno, lahko izberete najbolj primerno izbiro. Dejanja so lahko naslednja: </para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj</guilabel></term> <listitem> <para> Naredi okno aktivno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Zakrij</guilabel></term> <listitem> <para> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Nič</guilabel></term> <listitem> <para> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Menu operacij</guilabel></term> <listitem> <para> Odprlo bo majhen podmenu, kjer boste lahko izbrali ukaze v zvezi z oknom (⊀ Razpnimo, Pomanjšajmo, Zapri, itd.). </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odkrij</guilabel></term> <listitem> <para> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote>pod</quote> to okno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term>Odkrij oziroma zakrij</term> <listitem> <para> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3 id="action-actions-sec3"> -<title -><guilabel ->Neaktivno notranje okno</guilabel -></title> - -<para -> Ta predel modula vam omogoča, da nastavite kaj se zgodi, ko kliknete na neaktivno okno s katerimkoli miškinim gumbom. </para> - -<para -> Izbire so naslednje: </para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Aktiviraj, odkrij in predaj klik</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> To naredi kliknjeno okno aktivno, je odkrije na vrh zaslona in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Aktiviraj in predaj klik</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> To naredi kliknjeno okno aktivno in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Aktiviraj</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> To naredi kliknejeno okno aktivno. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Aktiviraj in odkrij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> To naredi kliknjeno okno aktivno in je odkrije na vrh zaslona. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title><guilabel>Neaktivno notranje okno</guilabel></title> + +<para> Ta predel modula vam omogoča, da nastavite kaj se zgodi, ko kliknete na neaktivno okno s katerimkoli miškinim gumbom. </para> + +<para> Izbire so naslednje: </para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj, odkrij in predaj klik</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknjeno okno aktivno, je odkrije na vrh zaslona in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj in predaj klik</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknjeno okno aktivno in preda miškin klik aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknejeno okno aktivno. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Aktiviraj in odkrij</guilabel></term> <listitem> <para> To naredi kliknjeno okno aktivno in je odkrije na vrh zaslona. Miškin klik se ne preda aplikaciji v oknu. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3 id="action-actions-sec4"> -<title -><guilabel ->Notranje okno, naslovna vrstica in okvir</guilabel -></title> - -<para -> Ta spodnji razdelek vam omogoča, da nastavite dodatna dejanja, ko je pritisnjena tipka &Alt; in se naredi miškin klik na oknu. </para> - -<para -> Ponovno lahko izberete različna dejanja za <mousebutton ->Levi</mousebutton ->, <mousebutton ->Srednji</mousebutton -> in <mousebutton ->Desni</mousebutton -> klik. </para> - -<para ->Vaše izbire so:</para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Zakrij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Premakni</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Omogoča vam, da premikate izbrano okno okrog po namizju. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Nič</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Odkrij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote ->pod</quote -> to okno. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Preoblikuj</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Omogoča vam spreminjanje velikosti izbranega okna. </para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Odkrij oziroma zakrij</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title><guilabel>Notranje okno, naslovna vrstica in okvir</guilabel></title> + +<para> Ta spodnji razdelek vam omogoča, da nastavite dodatna dejanja, ko je pritisnjena tipka &Alt; in se naredi miškin klik na oknu. </para> + +<para> Ponovno lahko izberete različna dejanja za <mousebutton>Levi</mousebutton>, <mousebutton>Srednji</mousebutton> in <mousebutton>Desni</mousebutton> klik. </para> + +<para>Vaše izbire so:</para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Zakrij</guilabel></term> <listitem> <para> Postavilo bo okno na dno zaslona. To bo spravilo okno s poti. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Premakni</guilabel></term> <listitem> <para> Omogoča vam, da premikate izbrano okno okrog po namizju. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Nič</guilabel></term> <listitem> <para> Dobesedno kot je napisano. Nič se ne zgodi. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odkrij</guilabel></term> <listitem> <para> Okno bo postavilo na vrh zaslona. Vsa druga okna, ki ga prekrivajo bodo skrita <quote>pod</quote> to okno. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Preoblikuj</guilabel></term> <listitem> <para> Omogoča vam spreminjanje velikosti izbranega okna. </para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Odkrij oziroma zakrij</guilabel></term> <listitem> <para> To bo odkrilo okna, ki niso na vrhu in zakrilo okna, ki so že na vrhu. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> </sect2> <sect2 id="action-moving"> -<title -><guilabel ->Premikanje</guilabel -></title> +<title><guilabel>Premikanje</guilabel></title> <sect3> -<title -><guilabel ->Okna</guilabel -></title> - -<para ->Tukajšnje izbire določajo, kakšna so videti okna na zaslonu medtem, ko jih premikate. Večina teh izbir zahteva svoj davek pri hitrosti sistema, zato jih izključite, če želite pospešiti svoje namizje. Če pa imate hiter računalnik, vam lahko malce polepšajo dan, zato jih pustite vključene.</para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Prikaži vsebino v oknih med premikanjem</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->To izbiro vključite, če želite, da se med premikanjem vidi popolna vsebina okna, namesto da bi se videl le <quote ->obris</quote -> okna. Rezultat na počasnih računalnikih brez grafičnih pospeševalnikov morda ne bo zadovoljiv.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Prikaži vsebino okna med spreminjanjem velikosti</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->To izbiro vključite, če želite, da se med spreminjanjem velikosti okna vidi njegova popolna vsebina, namesto da bi se videl le njegov <quote ->obris</quote ->. Rezultat tudi tu ne bo zadovoljiv na počasnih računalnikih.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Animiraj pomanjševanje in obnovo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Omogočite to izbiro, če želite animirati minimiziranje ali obnovo oken.</para -> <para ->Z drsnikom lahko nastavite hitrost animacije.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Omogoči premikanje in spreminjanje velikosti razprtih oken</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če je vključena ta izbira, se aktivira rob razpetih oken, in vam omogoča, da jih premikate ali pomanjšujete kot lahko to počnete z običajnimi okni.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Postavitev oken</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Postavitev oken določa kje se bo pojavilo novo okno na namizju. Trenutno obstajajo tri možnosti: <guilabel ->Pametna</guilabel -> bo poskušala zmanjšati prekrivanje oken na minimum. <guilabel ->Kaskadna</guilabel -> bo postavila okna v kaskado, <guilabel ->Naključna</guilabel -> pa bo uporabila naključni položaj.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title><guilabel>Okna</guilabel></title> + +<para>Tukajšnje izbire določajo, kakšna so videti okna na zaslonu medtem, ko jih premikate. Večina teh izbir zahteva svoj davek pri hitrosti sistema, zato jih izključite, če želite pospešiti svoje namizje. Če pa imate hiter računalnik, vam lahko malce polepšajo dan, zato jih pustite vključene.</para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaži vsebino v oknih med premikanjem</guilabel></term> <listitem> <para>To izbiro vključite, če želite, da se med premikanjem vidi popolna vsebina okna, namesto da bi se videl le <quote>obris</quote> okna. Rezultat na počasnih računalnikih brez grafičnih pospeševalnikov morda ne bo zadovoljiv.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Prikaži vsebino okna med spreminjanjem velikosti</guilabel></term> <listitem> <para>To izbiro vključite, če želite, da se med spreminjanjem velikosti okna vidi njegova popolna vsebina, namesto da bi se videl le njegov <quote>obris</quote>. Rezultat tudi tu ne bo zadovoljiv na počasnih računalnikih.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Animiraj pomanjševanje in obnovo</guilabel></term> <listitem> <para>Omogočite to izbiro, če želite animirati minimiziranje ali obnovo oken.</para> <para>Z drsnikom lahko nastavite hitrost animacije.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Omogoči premikanje in spreminjanje velikosti razprtih oken</guilabel></term> <listitem> <para>Če je vključena ta izbira, se aktivira rob razpetih oken, in vam omogoča, da jih premikate ali pomanjšujete kot lahko to počnete z običajnimi okni.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Postavitev oken</guilabel></term> <listitem> <para>Postavitev oken določa kje se bo pojavilo novo okno na namizju. Trenutno obstajajo tri možnosti: <guilabel>Pametna</guilabel> bo poskušala zmanjšati prekrivanje oken na minimum. <guilabel>Kaskadna</guilabel> bo postavila okna v kaskado, <guilabel>Naključna</guilabel> pa bo uporabila naključni položaj.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> <sect3> -<title -><guilabel ->Območja oprijemanja</guilabel -></title> - -<para ->Preostanek te strani vam omogoča prikrojiti <guilabel ->Območja prijemanja</guilabel ->. Ta so kot magnetno polje vzdolž namizja in vsakega okna, ki vam omogoča, da se okna oprijemajo eno drugega, ko jih premikate blizu drug drugega.</para> - -<variablelist -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Rob območja oprijemanja</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Tu lahko nastavite območje oprijemanja za robe zaslona. Če premaknete okno v nastavljeno območje, se bo oprijelo roba namizja.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Območje oprijemanja okna</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Tu lahko določite območje oprijemanja za okna. Podobno kot pri robovih zaslona se bo tudi tu okno, ki ga premikate blizu drugega okna, oprijelo roba drugega okna, kot da bi bil ta namagneten.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Oprimi se okna le če se prekrivajo</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če je obkljukano, se okna ne bodo oprijemala že, če so blizu drug drugega, pač pa se morajo prekrivati za določeno vrednost ali manj.</para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> +<title><guilabel>Območja oprijemanja</guilabel></title> + +<para>Preostanek te strani vam omogoča prikrojiti <guilabel>Območja prijemanja</guilabel>. Ta so kot magnetno polje vzdolž namizja in vsakega okna, ki vam omogoča, da se okna oprijemajo eno drugega, ko jih premikate blizu drug drugega.</para> + +<variablelist> <varlistentry> <term><guilabel>Rob območja oprijemanja</guilabel></term> <listitem> <para>Tu lahko nastavite območje oprijemanja za robe zaslona. Če premaknete okno v nastavljeno območje, se bo oprijelo roba namizja.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Območje oprijemanja okna</guilabel></term> <listitem> <para>Tu lahko določite območje oprijemanja za okna. Podobno kot pri robovih zaslona se bo tudi tu okno, ki ga premikate blizu drugega okna, oprijelo roba drugega okna, kot da bi bil ta namagneten.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Oprimi se okna le če se prekrivajo</guilabel></term> <listitem> <para>Če je obkljukano, se okna ne bodo oprijemala že, če so blizu drug drugega, pač pa se morajo prekrivati za določeno vrednost ali manj.</para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> </sect3> </sect2> <sect2 id="action-advanced"> -<title ->Napredno</title> - -<para -> V pultu <guilabel ->Napredno</guilabel -> lahko naredite več naprednih natančnih nastavitev za obnašanje oken. </para> - -<variablelist -> <title ->Senčenje</title -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Animiraj</guilabel -></term -> <listitem -> <para ->Če je to omogočeno, potem bo senčenje ali zvijanje, dokler ni vidna le naslovna letev, animirano.</para -> </listitem -> </varlistentry -> <varlistentry -> <term -><guilabel ->Shade hover</guilabel -></term -> <listitem -> <para -> Če je ta možnost omogočena, se bo zasenčeno okno samodejno odsenčilo, ko bo kazalec miške nekaj časa nad njegovo naslovno vrstico. Zakasnitev odsenčenja nastavite z drsnikom. </para -> </listitem -> </varlistentry -> </variablelist> - -<para ->Končno lahko prikrojite <guilabel ->Dejavne robe namizja</guilabel ->. Če je to vključeno, boste lahko menjavali namizja tako, da povlečete miško do roba zaslona. To je uporabno, če želite vleči okna z enega namizja na drugo.</para> - -<para ->To izbiro lahko nastavite na <guilabel ->Izključeno</guilabel ->, kar je privzeto, na <guilabel ->Le ob premikanju oken</guilabel ->, ali na <guilabel ->Vedno vključeno</guilabel ->, s čimer boste lahko preklapljali na novo namizje tako, da boste le porinili miško do roba zaslona.</para> +<title>Napredno</title> + +<para> V pultu <guilabel>Napredno</guilabel> lahko naredite več naprednih natančnih nastavitev za obnašanje oken. </para> + +<variablelist> <title>Senčenje</title> <varlistentry> <term><guilabel>Animiraj</guilabel></term> <listitem> <para>Če je to omogočeno, potem bo senčenje ali zvijanje, dokler ni vidna le naslovna letev, animirano.</para> </listitem> </varlistentry> <varlistentry> <term><guilabel>Shade hover</guilabel></term> <listitem> <para> Če je ta možnost omogočena, se bo zasenčeno okno samodejno odsenčilo, ko bo kazalec miške nekaj časa nad njegovo naslovno vrstico. Zakasnitev odsenčenja nastavite z drsnikom. </para> </listitem> </varlistentry> </variablelist> + +<para>Končno lahko prikrojite <guilabel>Dejavne robe namizja</guilabel>. Če je to vključeno, boste lahko menjavali namizja tako, da povlečete miško do roba zaslona. To je uporabno, če želite vleči okna z enega namizja na drugo.</para> + +<para>To izbiro lahko nastavite na <guilabel>Izključeno</guilabel>, kar je privzeto, na <guilabel>Le ob premikanju oken</guilabel>, ali na <guilabel>Vedno vključeno</guilabel>, s čimer boste lahko preklapljali na novo namizje tako, da boste le porinili miško do roba zaslona.</para> </sect2> <sect2 id="action-author"> -<title ->Avtorji razdelka</title> - -<para ->Ta razdelek je napisal: </para> -<para ->Mike McBride <email ->mpmcbride7@yahoo.com</email -></para> -<para ->Jost Schenck <email ->jost@schenck.de</email -></para> -<para ->Prevod: Matej Badalič <email ->matej_badalic@slo.net</email -> in Roman Maurer <email ->roman.maurer@amis.net</email -></para> +<title>Avtorji razdelka</title> + +<para>Ta razdelek je napisal: </para> +<para>Mike McBride <email>mpmcbride7@yahoo.com</email></para> +<para>Jost Schenck <email>jost@schenck.de</email></para> +<para>Prevod: Matej Badalič <email>matej_badalic@slo.net</email> in Roman Maurer <email>roman.maurer@amis.net</email></para> </sect2> </sect1> |