The CEO of a big software company, at the beginning of the 80s...(apocryphal) 640kB bi moralo zadostovati vsakomur Od začetka razvoja &UNIX;-a je bila vedno prisotna težava: obstajala so stabilna jedra in dobra, močna programska oprema. Na žalost je lahko &UNIX; uporabljalo le malo ljudi, saj je bil napisan za tiste študente in profesionalce, ki so ga dovolj dolgo študirali. Običajen način prebiranja USENET-a je bil na primer: find /var/spool/news -name '[0-9]*' -exec cat {} \; | more Ta problem je bil rešen. Danes je na voljo precej dobrih vmesnikov, kot sta tin in KNode, ki ponujajo preprostost uporabe, intuitiven grafični uporabniški vmesnik (&GUI;). Na žalost pa &GUI;-jem manjka standarden ,,občutek in izgled''. Komercialne programske knjižnice kot je &Motif; so obljubljale rešitev, vendar pa ostale vse do nedavnega predrage in prepočasne. Nastavitev programov je pogosto težka. Medtem, ko je prevajanje običajno opravljeno z ./configure && make && make install se da le zelo malo programov prilagoditi s pomočjo menujev ali skript. V večini primerov morate sami urejevati tekstovno nastavitveno datoteko. Pogosto se zgodi, da narobe postavljena vejica podre celotno datoteko in vas s tem prisili, da ponovno pričnete namestitveni proces. Kadarkoli želite znova spremeniti vaše nastavitve ali prilagoditi program, se vsa zmeda ponovno pojavi. Vse to prispeva k dejstvu, da &Linux; in drugi &UNIX;-i težko dosežejo širše občinstvo. Hkrati pa mnogo ljudi ni zadovoljnih s svojimi trenutnimi operacijskimi sistemi, večinoma zaradi pomanjkanja stabilnosti in zmogljivosti teh sistemov. Drugi ljudje sovražijo dejstvo, da morajo vsakič, ko izide program, brez katerega ne morejo živeti, kupiti nov računalnik, ker program rabi več RAM-a in prostora na disku. Pogosto nova različica ponuja funkcije, ki jih zares rabi le malo ljudi. &kde; je drugačen. Čeprav ne želimo nadomestiti običajne &UNIX; lupine, delamo na orodju, ki bo olajšalo uporabo &UNIX;-a. Prav tako želimo privabiti več uporabnikov. Preproste stvari bodo postale lahke in zapletene izvedljive. Prav tako bo ponujen enoten vmesnik namesto ducata trenutno zahtevanih. &kde; je zasnovan za vsakogar. Novincem v &UNIX;-u ali pa tistim, ki jih ne zanima učenje novih tehnologij in ukazov, ki jih ni najti v njihovih prejšnjih operacijskih sistemih, se ni treba soočati z posebnostmi ukazne vrstice, razen če tega ne želijo. Vendar pa je mnogo stvari, ki jih &kde; ponuja koristnih tudi za izkušene uporabnike &UNIX;-a, saj lahko z &GUI; orodji poenostavi prej zapletena opravila, ukazna vrstica je vedno oddaljena le ne klik. Ne glede, na to, kakšne so vaše izkušnje z &UNIX;-om ali drugimi operacijskimi sistemi, vam &kde; ponuja: Lepo in za uporabo preprosto okensko okolje. Močan, za uporabo preprost upravljalnik datotek Močan, za uporabo preprost spletni brskalnik Preprosto, centralizirano nastavitev Dolg seznam programov, tako da lahko pričnete učinkovito delo že nekaj minut po vaši prvi prijavi v &kde;. Sprotno pomoč, ki vas bo podprla v vsaki situaciji. Skladen uporabniški vmesnik. Menuji so vedno na istih mestih v vseh programih, tipkovne vezi se obnašajo enako, ikone orodne vrstice se, ko se jih enkrat priučite, obnašajo vedno enako. Oktobra 1996 je nemški razvijalec LyX-a Matthias Ettrich sprožil razvoj &kde; s sporočilom v USENET-u. Kmalu potem je nekaj zainteresiranih razvijalcev začelo načrtovati in programirati dele novega projekta. Leto dni pozneje so bili okenski in datotečni upravljalnik, terminalski emulator, sistem pomoči in prikrojitveno (nastavitveno) orodje izdani v alfa in beta beta testiranje in se izkazali za relativno stabilne. Julija 1998 je bil &kde; 1.0 objavljen. To je bila stabilna različica za naslednjih šest mesecev, medtem ko so razvijalci nadaljevali delo na izboljšavi &kde; brez zahtev po stabilnosti. Januarja 1999 so bili njihovi napori usklajeni in združeni v &kde; 1.1, novi standardni, stabilni različici. Razvoj se je nadaljeval s &kde; 2.0, skoraj povsem na novo spisano različico namizja, ki je bilo objavljeno 23. oktobra 2000. Rzaličice &kde; 2.x so se razvijale skozi šest manjših izdaj v obdobju enega leta, pri čemer je vsaka prinesla že tako impresivnemu namizju dodatne zmožnosti in stabilnost. V času pisanja se &kde; 3.0 pripravlja za izdajo in bo prinesel precej izboljšav v primerjavi z serijo 2.0. Čeprav sprememba &GUI; ni tako dramatična, kot je bil pri prehodu s &kde; 1 na &kde; 2, je mnogo izboljšav, kot je na primer nov tiskalniški sistem, precej izboljšana podproa SSL (za varne internetne transakcije) ali polna podpora za jezike, ki pišejo od desne proti levi (kot sta arabščina ali hebrejščina), našlo svojo pot na namizje. Več podatkov o tem vznemirljivem razvoju lahko najdete na &kde-http;. Razvijalci in zainteresirani uporabniki komunicirajo preko večih poštnih list, kot je opisano v razdelku Poštni seznami. Če želite pomagati &kde;, to prosim storite. &kde; poganjajo prostovoljni prispevki in vedno ste dobrodošli, da se pridružite. &kde; je programska oprema z odprto kodo in celoten &kde; je objavljen pod prostimi licencami, kot je na primer GPL. Glavna spletna stran za &kde; je &kde-http;. Tu lahko najdete vse pomembne podatke v zvezi s &kde;, vključno z objavami, popravki hroščev, podatki za razvijalce in mnogo več. Za nadgradnje programske opreme obiščite naše &FTP; streni, &kde-ftp; ali pa uporabite zrcalni strežnik v bližini. Svež seznam najdete na http://www.kde.org/ftpmirors.html. Imenik unstable na &FTP; strežniku vedno vsebuje najnovejšo programsko opremo, vendar pa je pogosto nepreizkušena in se morda sploh ne da prevesti. Če iščete bolj zanesljive komponente, si prosim oglejte imenik stable, kamor damo beta različice in uradne izdaje. Če se zanimate za razvoj programov za &kde;, potem bi morali obiskati http://developer.kde.org/", kjer boste našli zelo veliko podatkov, vključno z lekcijami, vodiči API za &kde;-jeve knjižnice in še veliko več. Prav tako bi morali obiskati Troll Techov strežnik (http://www.troll.no) ki vsebuje veliko podatkov, ki se nanašajo na knjižnico &Qt;, ki jo uporablja &kde;. Prav tako je v tem primeru priporočljivo, da se pridružite razvijalski poštni listi.