Od različice 0.9.1 dalje &kppp; neposredno podpira najbolj pogosto uporabljeno obliko PAP identifikacije. Obstajata dva različna načina kako uporabljati PAP: Ta varianta se uporablja pri večini komercialnih ISP-jev. V osnovi pomeni, da se morate vi (ali vaš računalnik) identificirati samega sebe na ISP-jevem PPP strežniku. PPP strežnik se ne sme sam od sebe idnetificirati z vašim računalnikom. To ni zadeva varnosti, saj bi morali vedeti, s katerim računalnikom ste se želeli povezati. Če vam vaš ISP dodeli samo uporabniško ime in geslo, ter vam reče, da uporabljajte PAP identifikacijo, morate uporabljati to varianto. Podobno kot zgoraj, vendar vaš računalnik zahteva, da ISP-jev PPP strežnik identificira sam sebe. Z namenom vzpostavitve povezave, morate izbrati način identifikacije Na skripti temelječ, ne pa PAP, ter morate ročno urediti /etc/ppp/pap-secrets. Čeprav &kppp; ne prinaša vgrajene podpore za to varianto, se da vseeno brez težav vzpostaviti povezavo. Preverite, da /etc/ppp/options (in ˜/.ppprc če imate tako datoteko) ne vsebujeta naslednjih argumentov: +pap -pap papcrypt +chap +chap +ua remotename Zelo malo verjetno je, da je kateri izmed argumentov že tam, vendarse morate prepričati. Zaženite &kppp; Kliknite naNastavitve Izberite račun s katerim želite uporabljati PAP in kliknite na Uredi Kliknite na jeziček Pokliči Izberite PAP iz potrditvenega polja Identifikacija Če ne želite vsakič, ko kličete vnašati geslo, izberite Shrani geslo. To bo shranilo geslo. Preverite, da nobeden razen vas, nima dostopa do vašega računa, ker bi tako lahko tista oseba prišla dovašega gesla. To je vse. Zaprite pogovorna okna, vnesite vaše uporabniško ime in geslo, ki vam ga je dodelil vaš ISP ter preprosto kliknite Poveži. Naslednje se nanaša na epošto od Keitha Browna kbrown@pdq.net in razlaga kako narediti, da bo &kppp; deloval s splošnim PAP ali CHAP računom. Če vam je vaš ISP dal samo uporabniški id in geslo za račun, lahko preskočite ta razdelek, ker boste rešili vse težave z branjem prejšnjega. PAP na prvi pogled izgleda precej bolj zakompliciran, kot je v resnici. Strežnik (mašina na katero se povezujete) v osnovi pove odjemalcu (vaši mašini) naj se identificira z uporabo PAP. Odjemalec (pppd) pogleda v specifično datoteko za vnos, ki vsebuje ustrezno ime strežnika in odjemalčevo ime za to povezavo, ter nato pošlje geslo, če je tam najde. To je vse o tem! Sedaj je tukaj razlaga kako narediti, da se bo to zgodilo. Privzamem, da uporabljate pppd različico 2.2.x ali boljši in standardno namestitev nastavitvenih datotek pod /etc/ppp. Z namenom, da ponazorim stanje, se pretvarjam, da imam internetni račun z glob.net, z uporabniškim imenom userbaz in geslo foobar. Najprej moram vse to dodati datoteki /etc/ppp/pap-secrets. Oblika vnosa za naš namen je: UPORABNIŠKOIME IMESTREŽNIKA GESLO zato v /etc/ppp/pap-secrets dodam vrstico: userbaz glob foobar Ime za strežnik lahko uporabim katerokoli ime hočem v kolikor uporabim isto ime v pppd argumentih, kot bomo kmalu videli. Skrajšal sem ga v glob. To ime se uporablja samo, da se najde pravilno geslo. Sedaj moram nastaviti mojo povezavo v &kppp;. Osnove so enake kot za druge povezave, zato se ne bom spuščal v podrobnosti, razen, da se boste prepričali, da je datoteka /etc/ppp/options prazna in da ne potrebujete nobene prijavne skripte. Sedaj je v pogovornem oknu nastavitev &kppp; na dnu lista Klicne nastavitve gumb Prikroji argumente pppd. To odpre pogovorno okno podobno tistemu za urejanje prijavne skripte. Tukaj bomo vnašali vrednosti, ki bodo poslane pppd-ju kot argumenti ukazne vrstice, v primeru argumentov mnogokratnih-vrednosti, pa moramo vnesti vsako vrednost kot ločen vnos v seznamsko polje, v pravilnem vrstnem redu. Sem lahko vnesemo katerekoli druge argumente, ki jih želimo najprej. Sedaj moramo dodati argumente, ki jih pppd potrbuje za obravnavanje PAP identifikacije. V tem primeru bom dodal user, userbaz,remotename, glob, v tem vrstnem redu. Argument user pove pppd-ju za katero uporabniško ime naj išče v pap-secrets in je pošlje strežniku. Remotename uporablja pppd samo zato, da najde vnose v datoteki pap-secrets in se ne pošlje strežniku. Zato je to lahko karkoli kar jaz želim, v kolikor je dosledno z vnosom v datoteki pap-secrets. To je zaenkrat vse. Sedaj bi si morali biti sposobni nastaviti vašo lastno povezavo s strežnikom s PAP identifikacijo. CHAP ne bi smel biti veliko drugačen. Poglejte &Linux; Network Administrators' Guide za chap-secrets datotečni format in uporabljene pppd argumente. Ostalo bi morala biti samo navlaka, vendar...vaš cilj, ah saj veste za ostalo.