1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
|
<chapter id="history">
<title
>Kratek voden sprehod skozi zgodovino &kde;</title>
<epigraph>
<attribution
>The <abbrev
>CEO</abbrev
> of a big software company, at
the beginning of the 80s...(apocryphal)</attribution
>
<para
>640kB bi moralo zadostovati vsakomur </para>
</epigraph>
<sect1 id="before-kde">
<title
>Pred &kde;</title>
<para
>Od začetka razvoja &UNIX;-a je bila vedno prisotna težava: obstajala so stabilna jedra in dobra, močna programska oprema. Na žalost je lahko &UNIX; uporabljalo le malo ljudi, saj je bil napisan za tiste študente in profesionalce, ki so ga dovolj dolgo študirali. Običajen način prebiranja USENET-a je bil na primer:</para>
<screen
><userinput
><command
>find</command
> <filename
>/var/spool/news</filename
> <parameter
>-name '[0-9]*' -exec cat {} \;</parameter
> | <command
>more</command
></userinput>
</screen>
<para
>Ta problem je bil rešen. Danes je na voljo precej dobrih vmesnikov, kot sta <application
>tin</application
> in <application
>KNode</application
>, ki ponujajo preprostost uporabe, intuitiven grafični uporabniški vmesnik (&GUI;). Na žalost pa &GUI;-jem manjka standarden ,,občutek in izgled''. Komercialne programske knjižnice kot je &Motif; so obljubljale rešitev, vendar pa ostale vse do nedavnega predrage in prepočasne. </para>
<para
>Nastavitev programov je pogosto težka. Medtem, ko je prevajanje običajno opravljeno z <userinput
><command
>./configure</command
> && <command
>make</command
> && <command
>make <option
>install</option
></command
></userinput
> se da le zelo malo programov prilagoditi s pomočjo menujev ali skript. V večini primerov morate sami urejevati tekstovno nastavitveno datoteko. Pogosto se zgodi, da narobe postavljena vejica podre celotno datoteko in vas s tem prisili, da ponovno pričnete namestitveni proces. Kadarkoli želite znova spremeniti vaše nastavitve ali prilagoditi program, se vsa zmeda ponovno pojavi.</para>
<para
>Vse to prispeva k dejstvu, da &Linux; in drugi &UNIX;-i težko dosežejo širše občinstvo. Hkrati pa mnogo ljudi ni zadovoljnih s svojimi trenutnimi operacijskimi sistemi, večinoma zaradi pomanjkanja stabilnosti in zmogljivosti teh sistemov. Drugi ljudje sovražijo dejstvo, da morajo vsakič, ko izide program, brez katerega ne morejo živeti, kupiti nov računalnik, ker program rabi več <acronym
>RAM</acronym
>-a in prostora na disku. Pogosto nova različica ponuja funkcije, ki jih zares rabi le malo ljudi. </para>
<para
><emphasis
>&kde; je drugačen.</emphasis
> Čeprav ne želimo nadomestiti običajne &UNIX; lupine, delamo na orodju, ki bo olajšalo uporabo &UNIX;-a. Prav tako želimo privabiti več uporabnikov. Preproste stvari bodo postale lahke in zapletene izvedljive. Prav tako bo ponujen enoten vmesnik namesto ducata trenutno zahtevanih. </para>
</sect1>
<sect1 id="what-kde-can-do-for-you">
<title
>Kaj lahko &kde; stori za vas</title>
<para
>&kde; je zasnovan za vsakogar.</para>
<para
>Novincem v &UNIX;-u ali pa tistim, ki jih ne zanima učenje novih tehnologij in ukazov, ki jih ni najti v njihovih prejšnjih operacijskih sistemih, se ni treba soočati z posebnostmi ukazne vrstice, razen če tega ne želijo. Vendar pa je mnogo stvari, ki jih &kde; ponuja koristnih tudi za izkušene uporabnike &UNIX;-a, saj lahko z &GUI; orodji poenostavi prej zapletena opravila, ukazna vrstica je vedno oddaljena le ne klik.</para>
<para
>Ne glede, na to, kakšne so vaše izkušnje z &UNIX;-om ali drugimi operacijskimi sistemi, vam &kde; ponuja:</para>
<itemizedlist
> <listitem
> <para
>Lepo in za uporabo preprosto okensko okolje.</para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Močan, za uporabo preprost upravljalnik datotek</para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Močan, za uporabo preprost spletni brskalnik</para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Preprosto, centralizirano nastavitev</para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Dolg seznam programov, tako da lahko pričnete učinkovito delo že nekaj minut po vaši prvi prijavi v &kde;.</para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Sprotno pomoč, ki vas bo podprla v vsaki situaciji.</para
> </listitem
> <listitem
> <para
>Skladen uporabniški vmesnik. Menuji so vedno na istih mestih v vseh programih, tipkovne vezi se obnašajo enako, ikone orodne vrstice se, ko se jih enkrat priučite, obnašajo vedno enako.</para
> </listitem
> </itemizedlist>
</sect1>
<sect1 id="background-of-kde">
<title
>Ozadje &kde;</title>
<para
>Oktobra 1996 je nemški razvijalec <application
>LyX</application
>-a Matthias Ettrich sprožil razvoj &kde; s sporočilom v USENET-u. Kmalu potem je nekaj zainteresiranih razvijalcev začelo načrtovati in programirati dele novega projekta. Leto dni pozneje so bili okenski in datotečni upravljalnik, terminalski emulator, sistem pomoči in prikrojitveno (nastavitveno) orodje izdani v alfa in beta beta testiranje in se izkazali za relativno stabilne. </para>
<para
>Julija 1998 je bil &kde; 1.0 objavljen. To je bila stabilna različica za naslednjih šest mesecev, medtem ko so razvijalci nadaljevali delo na izboljšavi &kde; brez zahtev po stabilnosti. Januarja 1999 so bili njihovi napori usklajeni in združeni v &kde; 1.1, novi standardni, stabilni različici. </para>
<para
>Razvoj se je nadaljeval s &kde; 2.0, skoraj povsem na novo spisano različico namizja, ki je bilo objavljeno 23. oktobra 2000. Rzaličice &kde; 2.x so se razvijale skozi šest manjših izdaj v obdobju enega leta, pri čemer je vsaka prinesla že tako impresivnemu namizju dodatne zmožnosti in stabilnost.</para>
<para
>V času pisanja se &kde; 3.0 pripravlja za izdajo in bo prinesel precej izboljšav v primerjavi z serijo 2.0. Čeprav sprememba &GUI; ni tako dramatična, kot je bil pri prehodu s &kde; 1 na &kde; 2, je mnogo izboljšav, kot je na primer nov tiskalniški sistem, precej izboljšana podproa <acronym
>SSL</acronym
> (za varne internetne transakcije) ali polna podpora za jezike, ki pišejo od desne proti levi (kot sta arabščina ali hebrejščina), našlo svojo pot na namizje. Več podatkov o tem vznemirljivem razvoju lahko najdete na &kde-http;. </para>
<para
>Razvijalci in zainteresirani uporabniki komunicirajo preko večih poštnih list, kot je opisano v razdelku <link linkend="mailing-lists"
>Poštni seznami</link
>. Če želite pomagati &kde;, to prosim storite. &kde; poganjajo prostovoljni prispevki in vedno ste dobrodošli, da se pridružite.</para>
</sect1>
<sect1 id="legal-status">
<title
>Pravne opombe</title>
<para
>&kde; je programska oprema z odprto kodo in celoten &kde; je objavljen pod prostimi licencami, kot je na primer GPL.</para>
</sect1>
<sect1 id="getting-kde">
<title
>Kako dobiti nove komponente</title>
<para
>Glavna spletna stran za &kde; je &kde-http;. Tu lahko najdete vse pomembne podatke v zvezi s &kde;, vključno z objavami, popravki hroščev, podatki za razvijalce in mnogo več.</para>
<para
>Za nadgradnje programske opreme obiščite naše &FTP; streni, &kde-ftp; ali pa uporabite zrcalni strežnik v bližini. Svež seznam najdete na <ulink url="http://www.kde.org/ftpmirrors.html"
>http://www.kde.org/ftpmirors.html</ulink
>.</para>
<para
>Imenik <filename
>unstable</filename
> na &FTP; strežniku vedno vsebuje najnovejšo programsko opremo, vendar pa je pogosto nepreizkušena in se morda sploh ne da prevesti. Če iščete bolj zanesljive komponente, si prosim oglejte imenik <filename
>stable</filename
>, kamor damo beta različice in uradne izdaje. </para>
<para
>Če se zanimate za razvoj programov za &kde;, potem bi morali obiskati <ulink url="http://developer.kde.org/"
>http://developer.kde.org/"</ulink
>, kjer boste našli zelo veliko podatkov, vključno z lekcijami, vodiči <acronym
>API</acronym
> za &kde;-jeve knjižnice in še veliko več. Prav tako bi morali obiskati Troll Techov strežnik (<ulink url="http://www.troll.no/"
>http://www.troll.no</ulink
>) ki vsebuje veliko podatkov, ki se nanašajo na knjižnico &Qt;, ki jo uporablja &kde;. Prav tako je v tem primeru priporočljivo, da se pridružite <link linkend="mailing-lists"
>razvijalski poštni listi.</link
></para>
</sect1>
</chapter>
|
